V Cukrarni razstave Šejle Kamerić, Adriana Pacija in Tobiasa Putriha

V Cukrarni bodo drevi odprli samostojne razstave Šejle Kamerić, Adriana Pacija in Tobiasa Putriha. Ena od skupnih komponent razstav je, da se vsi trije predstavljajo z novimi deli. Umetnike povezuje tudi razstavna aktivnost v mednarodnem prostoru in časovni okvir 90. let minulega stoletja, znotraj katerega so formirali svojo umetniško pot.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, so k sodelovanju povabili trojico umetnikov, vsak umetnik pa si je nato izbral kuratorja.

V Albaniji rojeni umetnik Adrian Paci se predstavlja z razstavo Valovi in pogledi, ki je na ogled v kletnem prostoru in prvem nadstropju. V prvem nadstropju je predstavljana serija slik, katerih glavna značilnost je, da izhajajo iz posrednega ali posredovanega pogleda po nekom tretjem. Kot je pojasnil kustos Pierre Bal-Blanc, je umetnik podobe izbral iz kinematografskih virov ali obstoječih videov, ki jih ni posnel sam, kot so denimo odlomki iz filmov Piera Paola Pasolinija ali amaterskih posnetkov praznovanj, nato pa jih je s čopičem reproduciral v sliki. Ob njih je na ogled izbor risb, skic in slik njegovega očeta Ferdinanda Pacija.

V kleti je predstavljena novonastala videoprojekcija z naslovom Na valovih zvon zvoni. Kot je pojasnil umetnik, se navezuje na legendo, povezano z mestom Termoli v regiji Molise v Italiji. Za Pacija je, kot je še povedal, pričujoča razstava prva večja predstavitev v Ljubljani, kjer se je leta 2000 predstavil na Manifesti.

Bosanska vizualna umetnica Šejla Kamerić je, kot je povedala, prav tako sodelovala na Manifesti leta 2000. Tedaj je predstavila javno instalacijo EU / Drugi. Delo EU / Drugi – Vrtenje okoli svoje osi pa je reintepretacija omenjene instalacije. Njena razstava z naslovom Popolna tenzija je sicer na ogled v galeriji Parter in drugem nadstropju in je doslej najobsežnejša razstava Šejle Kamerić v Sloveniji.

Na razstavi je predstavljen izbor eksplicitno političnih del, kot ga je kuratorsko zasnovala Galit Eilat. Dela so postavljena v samorefleksivnem zaporedju: pritličje in drugo nadstropje se medsebojno zrcalita, zrcalijo pa se tudi besedne intervencije in umetniška dela. Rdeča nit celotne razstave je umetničino vseživljenjsko spoprijemanje z disleksijo in disgrafijo, ki vpliva na introspektivnost njenih zadnjih del.

Tobias Putrih se predstavlja z razstavo Red sladkosti, ki je na ogled v avli. Kot je poudarila kustosinja Alenka Gregorič, so tokrat avlo prvič uporabili kot razstavni prostor, postavljanje razstave pa je bilo velik izziv.

Cukrarna je v slovenski kolektivni spomin vpisana kot prostor slovenske moderne, pa tudi kot prostor neštetih zanimivih zgodb. Zgodovina stavbe je med Bostonom in Ljubljano živečega umetnika spodbudila k razmišljanju o različnih zgodbah, ki jih v svojih nedrjih skriva vsaka stara hiša. Zato je številna razdrobljena pričevanja združil s pripovedmi o preteklosti, preobrazbo prostora v galerijo so, so zapisali v Cukrarni.

Glavna komponenta postavitve so nosilne strukture raznoterih oblik iz kosov perforiranih belih aluminijastih plošč, sicer vizualne konstante stenskih oblog notranjih volumnov Cukrarne. Kot je pojasnil Putrih, so oblike kosov so nastale z računalniško simulacijo padca plošč z višine 2864 metrov, kolikor je visok Triglav. Na panojih so razstavljeni trije digitalni odtisi, ki jim je skupna zamegljena stara fotografija Cukrarne, čeznjo so razvrščene skupine barvnih pik, od katerih vsaka ponazarja besedo, z računalniškim vmesnikom pretvorjeno v barvo. Na vsaki od grafik je z barvnimi pikami zapisana ena od pesmi Josipa Murna – Aleksandrova: Sneg, Zvezde in Nebo, nebo.

Razstava Tobiasa Putriha bo na ogled do 15. septembra, razstavi Šejle Kamerić in Adriana Pacija pa do 13. oktobra.

Back to top button