V celjski Špitalski kapeli performans Neže Knez in Tina Dožića
V celjski Špitalski kapeli bo nocoj enkratni performans Neže Knez in Tina Dožića z naslovom Distanca, ki jo delimo, s katero umetnika nadaljujeta raziskavo performativnih možnosti razstave in gradnje razstave kot performansa. Performans je nadaljevanje njunega lanskoletnega interdisciplinarnega performansa in instalacije Paralelna pretakanja.
Vodilo je razmislek o delu kot intermedijskem hibridu, kjer klasična razstava, usmerjena na objekte, postane platforma za izvedbeno prakso. Pri tem gre za fizično eksperimentiranje in obdelavo materialov v živo, sočasno pa ozvočevanje le-teh.
Razstavni prostor postane laboratorij, v katerem se kaže in raziskuje fluidnost oblik, ki se nikoli popolnoma ne oblikujejo, ter se nenehno prelivajo iz ene oblike in medija v drugo. Pod vprašaj postavljata, ali lahko delo zaživi na drugačen način, in ali taka razstava s svojo lastno prehodnostjo poudarja poetiko fizičnih procesov, o katerih govori, je sporočila umetnica.
S takim pristopom želita umetnika doseči svojevrsten “koncert” samih materialov, ki se razvija ob njihovem nastajanju in izginjanju. Raziskava vključuje v umetniške pristope in principe različne tehnološke postopke, kemijske in fizikalne eksperimente, ter fizikalne in mehanske naredi sam rešitve.
Ti pristopi skozi različne eksperimente in perspektive preizprašujejo sami sebe in se kažejo takšni kot so. Umetnica in umetnik poudarjata multisenzorno izkušnjo, delo pa nastaja skozi vizualne, slušne, vohalne, okuševalne in haptične kanale zaznavanja. Prostor postane dinamična delavnica, laboratorij, plesni podij ali izkustveni oder snovi, materialov in ljudi.
Naslov performansa Distanca, ki jo delimo, je povezan z razmišljanji o materialih, ki jih umetnika obdelujeta, jih poskušata razumeti, ob zavedanju, da njihove materialnosti ne moreta nikoli čisto zares razumeti. Gre tudi za razmišljanje o materialih v odnosu do obeh avtorjev kot tudi med njima in občinstvom, pa je za STA povedala umetnica Knez.
Izbiri lokaciji performansa v Špitelski kapeli je botrovala zvočnost kapele, njena zvočna zanimivost in tudi želja po pobegu v kakšen drug, ne tako konvencionalen prostor. Velik izziv jima je umetnikoma tudi, da svojo razstavo umestita izven galerijskega prostora. Hkrati ima kapela tudi svojo sporočilnost, za katero umetnika pustita, da “diha” z njima.
Današnji performans v Špitalski kapeli bo enkratni dogodek, hkrati pa umetnika nadaljujeta s svojim raziskovanjem. Poleti se bosta tako na hrvaškem otoku Korčula ukvarjala večinoma z morsko vodo in soljo. Največji performans, ki naj bi trajal načeloma približno sedem ur, pa Knez napoveduje novembra v ljubljanski Cirkulaciji 2. Takrat bo z njima sodelovala tudi umetnica Tatjana Kocmur.
