S svetlobno instalacijo Mische Kuballa Kant in drugi… na pročelju Cankarjevega doma (CD) se drevi ob 18.30 začnejo prireditve v sklopu obeleževanja 300. obletnice rojstva Immanuela Kanta. Do 8. novembra bodo v CD potekali tudi pogovorni večeri z gosti svetovnega formata, v četrtek pa se začenja tridnevna konferenca Vojna in mir po Kantu.
Ob premieri svetlobne instalacije bo zbrane med drugim nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Kot so zapisali v CD, letos praznujemo 300. obletnico rojstva filozofa, ki morda kot še nihče drug v idejni zgodovini Zahoda ni pustil tako neizbrisljivih misli.
“To, da boga nismo zmožni dokazati, nam daje svobodo vanj verjeti – ali pač ne; bodimo pogumni, drznimo si razmišljati z lastnim razumom ali pa nas bodo vodili drugi; sočlovek naj nam nikoli ni zgolj sredstvo, ampak zmeraj hkrati tudi cilj delovanja, živimo naj v republikanskih državah, katerih meddržavne odnose bo urejala k večnemu miru usmerjena zveza narodov,” je nekaj filozofovih misli, ki so jih navedli na spletni strani CD.
Brez Kanta, prvega imena razsvetljenske filozofije, čeprav v svojem univerzalizmu sicer tudi ne brez napak, se na te vrednote vsaj od časa francoske revolucije naprej ne bi ne zmogli ne uspeli zanašati, kaj šele da bi se v današnjih premenah svetovnega reda zanje toliko bali. Brez razsvetljenstva v Evropi danes ne bi imeli ne enakopravnosti žensk niti z demokratičnimi ustavami urejenih družb, so dodali.
Ob pogovornih večerih z gosti svetovnega pomena v CD in konferenci v soorganizaciji Goethe-Instituta, Filozofske fakultete v Ljubljani in CD, na katerih se bodo ukvarjali z aktualnostjo razsvetljenstva, Kanta ter njegovega pojmovanja vojne in miru, bodo z novembrsko razsvetlitvijo glavnega pročelja CD skušali še bolj nazorno prikazati, kako aktualne so razsvetljenske ideje in katere misli tega obdobja so se vpisale v kulturno-politični kanon Evrope. Ideja svetlobne instalacije, ki bo na ogled do 20. novembra, je, da bo ob Kantu in z njim prikazovala tudi misli avtorjev in avtoric, na katere je königsberški filozof vplival ali pa so iz njegove filozofije izhajali, so pojasnili v CD.
Pogovorne večere bo drevi uvedel večer na temo Kant kot vojni hujskač? O aktualnosti Kantove mirovniške teorije, na katerem bosta sodelovala profesor nemške klasične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti in avtor več znanstvenih knjig o Kantovi filozofiji Zdravko Kobe ter nemški filozof Otfried Höffe.
V četrtek bo pogovorni večer z naslovom Kant v vojni, na katerem bosta sodelovala slovenski filozof Goran Vranešević in italijanski filozof Maurizio Ferraris. V petek pa bo na sporedu pogovorni večer z naslovom Nedomačni Kant s slovensko filozofinjo Alenko Zupančič in nemškim jezuitskim filozofom Dominikom Finkeldejem.
Na konferenci, ki bo potekala pod naslovom Vojna in mir po Kantu, bodo sodelujoči raziskovali pomen Kantovega pojma večnega miru v okviru kantovske in postkantovske misli ter v širšem okviru sodobnega političnega in filozofskega diskurza. V času, ko v Evropi in onkraj nje divjajo vojne, je postalo očitno, da vprašanju vojne in miru v znanstvenih in akademskih krogih posvečamo premalo pozornosti. Namen konference je tako zapolniti to vrzel z obravnavo ustrezne vloge vojne in miru v Kantovem eseju K večnemu miru ter njegovih implikacij za sodobno politično in filozofsko misel.