V CD cikel o populizmu kot enem najbolj perečih političnih fenomenov

V Cankarjevem domu (CD) bodo v ciklu Populist, junak našega časa v luči populizma kot enega najbolj žgočih političnih fenomenov sodobnosti nocoj odprli razstavo Junak našega časa: Donald Trump na časopisnih naslovnicah. Sledi pogovor z nekdanjo dopisnico iz Pekinga Zorano Baković, ki bo spregovorila o oblikah populizma na Daljnem vzhodu.

Trump je bil 8. novembra 2016 izvoljen za predsednika ZDA. Za nekatere je bilo to presenetljivo, revija Newsweek denimo je že natisnila posebno številko, ki je javnosti in zgodovini sporočila, da so ZDA dobile prvo predsednico Hillary Clinton.

Kot piše na spletni strani CD, je bil Trumpov prvi predsedniški mandat specifičen. Leta 2020 je volitve izgubil, a je razpihoval upor proti prenosu oblasti. Med mandatom sta ga doleteli ustavna obtožba in obsodba zaradi kaznivega dejanja. Ni povzročil kakšne večje vojne, je pa vztrajal pri tem, da se bo vrnil in naredil Ameriko spet veliko. Med volilno kampanjo leta 2024 je preživel atentat, novembra pa mu je uspela ponovna izvolitev za predsednika.

Trump je učbeniški primer populista, so zapisali, a obenem od učbeniških predstav odstopa, ker ni predvidljiv. Vzbuja številne asociacije, a z desetletji bo jasno, da je med vladavino sam postal merska enota za politične pojave, ki še niso dokončani, ki še trajajo, ki se šele bodo zgodili.

Muzej tiska hrani na desetine časopisnih izvodov, ki pripovedujejo o Trumpovem vzponu, padcih, kazenskih postopkih zoper njega, atentatu, politični vrnitvi in revoluciji, ki jo je sprožil. Gre za slovenske, ameriške in druge časopise.

Razstavo, ki jo je zasnoval Ali Žerdin, bodo pospremili pogovori, ki bodo osvetlili Trupov lik, čas populizma in tudi povsem novo geopolitično konstelacijo.

Ob odprtju razstave Junak našega časa bo v Klubu CD Baković spregovorila o populizmu in njegovih pojavnih oblikah na Daljnem vzhodu.

Nekdanja dopisnica iz Pekinga, ki Kitajsko z okolico še vedno dnevno spremlja za Delo, se uvršča med najbolj pronicljive in obveščene opazovalke dogodkov na Daljnem vzhodu, so zapisali v CD. Na beograjski filozofski fakulteti je študirala filozofijo, na filološki fakulteti pa primerjalno književnost in kitajski jezik. Študij je nadaljevala na Univerzi Fudan v Šanghaju in leta 1980 diplomirala iz klasične kitajske književnosti. Leta 1987 se je zaposlila kot dopisnica medijske hiše Delo iz Pekinga, dve leti pozneje je bila očividka pokola na Trgu nebeškega miru.

Za torek napovedujejo pogovor s profesorjem prava na Univerzi v Sheffieldu in publicistom Bojanom Bugaričem, ki je soavtor knjige Power to the People: Constitutionalism in the Age of Populism iz leta 2022. Filozofinja Alenka Zupančič in filozof Peter Klepec, oba z ZRC SAZU, bosta o populizmu in filozofiji spregovorila 26. maja, 30. maja pa bodo na pogovoru z naslovom Populizem o znanosti. Znanost o populizmu gostili raziskovalca tega področja Hajdejo Iglič in Saša Dolenca.