Akvarel avstrijskega umetnika Egona Schieleja (1890-1918), za katerim je izginila sled v času nacizma, bo na priporočilo komisije za vračanje umetnin vrnjen dedičem nekdanjega lastnika. Trenutno se sicer umetnina nahaja v Muzeju Ludwig v Kölnu.
Akvarel iz leta 1917 z naslovom Čepeč ženski akt je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa prvotno pripadal Schielejevemu zobozdravniku Heinrichu Riegerju, ki ga je verjetno dobil osebno od umetnika.
Rieger je tekom desetletji na Dunaju zbral precejšnjo zbirko del sodobne umetnosti. A ko je bila Avstrija leta 1938 priključena Nemčiji, je zaradi svojega judovskega rodu padel v nemilost. Leta 1942 so ga deportirali v koncentracijsko taborišče Terezin, kjer je umrl. Njegova žena je bila leta 1944 deportirana v Auschwitz in prav tako ni preživela, medtem ko je njun sin že leta 1938 uspel pobegniti v ZDA.
Umetniška zbirka je do 13. marca 1938 ostala skorajda nedotaknjena. Še posebej od Schielejevih del se je bil Riger po ugotovitvah omenjene komisije le izjemoma pripravljen ločiti.
Zato je bila komisija mnenja, da je bil tudi omenjeni akvarel 13. marca 1938 še vedno del Riegerjeve umetniške zbirke, ki je bila nato žrtev plenjenja v času nacizma in poznejših prodaj. Priporočila je, naj bo akvarel vrnjen dedičem prvotnega lastnika, kölnske mestne oblasti pa so se strinjale, da bodo priporočilo upoštevale, še piše dpa.
Schiele se je rodil v Tullnu blizu Dunaja. S 16 leti se je vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske secesije leta 1918. Njegov vzornik Gustav Klimt je umrl le nekaj tednov pred njenim odprtjem, nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi Schiele, star 28 let.
V zgodnjem obdobju je bil pod vplivom secesije in Klimta ter Kokoschke. Že leta 1910 pa je razvil lasten prepoznaven umetniški izraz v ekspresionističnem stilu. Na njegovim platnih so začela dominirati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije na začetku 20. stoletja.
Nekonvencionalno je bilo tudi njegovo življenje, zaradi česar je izzval bes tedanjih konservativnih krogov. Zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, kar je bil tudi vzrok, da je 25 dni preživel v zaporu.
