Pred 27. januarjem, svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta, bo nocoj v Atriju ZRC potekala prireditev z večplastnim mednarodnim programom. Na dogodku, ki se bo začel ob 18. uri, bodo odprli tudi razstavo spominskega in dokumentacijskega centra Jad Vašem iz Izraela Šoa – kako je lahko človek kaj takega dopustil.
Razstava obiskovalcu skozi besedila in fotografije razgrne ključne vidike holokavsta. Razstava se kronološko začne s prikazom judovskega življenja pred holokavstom, konča pa z osvoboditvijo nacističnih koncentracijskih in uničevalnih taborišč. Razlage o posameznih zgodovinskih dogodkih dopolnjujejo osebne zgodbe o žrtvah holokavsta.
Na slovesnosti bosta predstavljeni tudi knjižni deli, ki sta v slovenskem prevodu pravkar izšli pri Založbi ZRC: Leov zapis Lea Kofflerja in Žetev Grzegorza Kwiatkowskega, so sporočili z ZRC SAZU.
V prvem primeru gre za tretji in hkrati zadnji del prevajalskega projekta, s katerim želi ZRC SAZU javnost seznaniti z zgodbo o skupini judovskih otrok, ki je na dolgem begu pred terorjem nacizma in fašizma leto dni prebila tudi na Lesnem Brdu v okolici Ljubljane.
Leta 2018 so v prevodu izšli Joškovi otroci Josefa (Joška) Indiga, ki mu je bila zaupana skrb za omenjene otroke. Lani je sledil izid Sonjinega dnevnika, dela, ki ga je Sonja Borus, eno izmed deklet v skupini, pri 14. letih začela pisati prav na Lesnem Brdu. Zadnje v slovenščino prevedeno pričevanje iz te trilogije, Leov zapis, pa je izpod peresa Lea Kofflerja, enega od starejših fantov, ki je skupino spremljal večino časa in dogodke na težki, negotovi poti popisal leta 1944, potem ko mu je uspelo priti na cilj v Palestino. Leov zapis je tako kot prvi dve knjigi iz trilogije prevedel Jaša Drnovšek.
Drugi pravkar izdani prevod založbe, Žetev, je zadnja pesniška zbirka mladega poljskega pesnika Grzegorza Kwiatkowskega, prejemnika več literarnih priznanj. Kwiatkowski, vnuk taboriščnika v nacističnem koncentracijskem taborišču in pozneje prisilnega mobiliziranca v Wermacht, v pesmih z rabo močnega, neposrednega jezika opisuje dediščino holokavsta, vključno s sodobnimi pojavi genocida. Zbirko je prevedla Simona Klemenčič.
Dogodek pred dnevom spomina na žrtve holokavsta bo sklenil koncert tenorista Tala Kocha in pianista Assafa Fleischmanna, ki prihajata iz Berlina. Njun program zajema izbor skladb, ki tematizirajo zlasti obdobje od začetka holokavsta pa do nastanka nove judovske države.
Pri pripravi slovesnosti poleg ZRC SAZU sodelujeta veleposlaništvo države Izrael v Avstriji in nemško veleposlaništvo v Ljubljani. Prireditev bo potekala v hibridni obliki, video prenos v živo pa si bo mogoče ogledati na spletni strani ZRC SAZU.
Sedemindvajseti januar je kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta leta 2005 razglasila Organizacija Združenih narodov. Na ta dan leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti, Auschwitz-Birkenau na Poljskem.
