Umrla francoska pisateljica afriško-karibskih korenin Maryse Conde

V 91. letu je umrla Maryse Conde, priznana francoska pisateljica, rojena na karibskem otoku Gvadeloupe. Književnica, ki je v svojih literarnih delih opisovala opustošenje, ki ga prinašata kolonializem in postkolonialni kaos, je leta 2018 dobila alternativno Nobelovo nagrado za literaturo. V slovenščino je preveden njen roman Segu: Zidovje iz blata.

Francoska pisateljica Maryse Conde, ki je umrla danes, je obveljala za eno največjih kronistk boja potomcev Afričanov, ki so jih kot sužnje odpeljali na Karibe, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Maryse Conde se je rodila 11. februarja 1934 kot Maryse Boucolon in odraščala kot najmlajša izmed osmih otrok v družini srednjega razreda na francoskem otoku Gvadelupe v Karibih. Da je črnka, se je zavedla šele, ko je pri 19 letih odšla na elitno šolo v Pariz.

Svojo prvo knjigo je napisala šele pri skoraj 40 letih. Kot je nekoč dejala književnica, ki je bila tudi mati štirih otrok, “ni imela samozavesti, da bi svoje pisanje predstavila svetu”.

V okoli 30 knjigah je pisala o rasizmu, seksizmu in nasiljem nad črnskim prebivalstvom ter bila ena prvih, ki je opozarjala tudi na korupcijo v novih neodvisnih afriških državah. Že prvo delo Heremakhonon, kar v prevodu pomeni Čakanje na srečo, je leta 1976 povzročilo škandal in tri zahodnoafriške države so ukazale uničenje izvodov.

Za svoje pisanje je leta 2018 prejela alternativno Nobelovo nagrade za literaturo, ki ji jo je po škandalu v Švedski akademiji dodelila Nova akademija.

“Maryse Conde je velika pripovedovalka zgodb, v katerih opisuje opustošenje, ki ga prinašata kolonializem in postkolonialni kaos, v jeziku, ki je tako precizen kot preplavljen s čustvi. “Magija, sanje, teror in ljubezen so teme, ki so v njenih delih nenehno prisotne. Fikcija in realnost se prekrivata, ljudje živijo tako v imaginarnem svetu z dolgimi in zapletenimi tradicijami kot v trenutni sedanjosti,” je tedaj pisalo v utemeljitvi nagrade.

Po pisanju AFP je bila pisateljica nagrade tedaj vesela. V video sporočilu je dejala, da se karibski otok Gvadeloupe, ki je del Francije, običajno “omenja le ob orkanih ali potresih”.

Za svoje delo je prejela več nagrad. Lani je z romanom The Gospel According to the New World postala najstarejša avtorica, ki je bila kdaj nominirana za bookerja. Roman je prevedel njen soprog Richard Philcox.

Back to top button