Loški muzej je kot zaključni dogodek letošnjega praznovanja Tavčarjevega leta načrtoval odprtje nove stalne zbirke starih knjig iz visoške knjižnice Ivana in Franje Tavčar. Vendar se je izkazalo, da potrebni restavratorsko-konservatorski postopki na knjigah potrebujejo več časa, zato bodo zbirko predvidoma postavili na ogled šele prihodnjo jesen.
Preventivne postopke in restavratorsko-konservatorske posege, ki jih izvajajo na knjigah, bodo predstavili drevi ob 18. uri v Loškem muzeju v Škofji Loki, kjer bodo spregovorili o razlogih za prestavitev odprtja nove stalne zbirke. Skrbnica zbirke, kustosinja pedagoginja Simona Žvanut ter konservatorsko-restavratorska svetnica pri Arhivu RS Blanka Avguštin Florjanovič bosta predstavili proces dela na zbirki in načrte za njeno prihodnost.
Spregovorili bosta o dragocenih materialih, o pergamentni vezavi, vezavi v brokat papirju, polusnjenih vezavah z ročno izdelanim marmoriranim papirjem ali še starejšim kleister marmorjem, o vezavi v galunski svinjski koži s slepimi odtisi, pa tudi zlatih obrezih in ostalih zanimivosti starih knjig.
Čeprav je pregledovanje vsega gradiva, ki so ga našli v Tavčarjevi knjižnici, še v teku, so že detektirali vezave, ki jih lahko štejejo med zelo redke primere v slovenskem prostoru, so pojasnili v Loškem muzeju in dodali, da proces dela narekuje spremembo časovnice. Tako sedaj odprtje zbirke, kot so povedali za STA, načrtujejo prihodnjo jesen.
Na današnjem pogovornem večeru bo sodeloval tudi Matija Hiršenfelder, ki bo predstavil načrtovanje in izdelavo lesene opreme za novo stalno zbirko starih knjig. Ta bo na ogled na Loškem gradu, kjer so doslej knjige Tavčarjeve visoške knjižnice hranili v depojih. Ob letošnjem obeleževanju stoletnice pisateljeve smrti pa so se odločili, da jo bodo postavili na ogled.
Obiskovalci bodo lahko videli, katere knjige je bral Tavčar, raziskovalci pa se bodo knjigam lahko tudi bolj podrobno posvetili. Tako bo tudi ta del Tavčarjeve zgodovine postal bolj dostopen.
Tavčarjeva visoška knjižnica obsega več kot 600 naslov oziroma več kot 1000 knjig. Med njimi so tudi takšne, ki so verjetno pripadale še rodbini Kalan, ki je pred Tavčarjem na Visoški domačiji gospodovala kar 250 let in od katere je Tavčar dvorec odkupil.
“Sama knjižnica je zelo bogata, v njej so nekatere redkejše knjige, pa tudi tekoča literatura, torej revije in časopisi iz časa zakoncev Tavčar,” je pojasnila Žvanut in dodala, da je kar nekaj knjig opremljenih z različnimi ročnimi pripisi, opombami in risbami.
Knjige datirajo v čas od 16. do 20. stoletja, med njimi je več kot 200 antikvarnih knjig, ki so izšle pred letom 1800. Napisane so v nemškem, latinskem, francoskem, italijanskem, slovenskem, češkem, srbskem in hrvaškem jeziku. Tudi vsebinsko so zelo raznolike, od kuharskih knjig in lovskih revij, knjig s področja naravoslovja, zemljepisa in astronomije do Robinsona Crusoeja.
