V Galeriji Cankarjevega doma (CD) drevi vrata odpira 15. Slovenski bienale ilustracije, ki ga CD organizira v sodelovanju s sekcijo ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Žirija je za razstavo izbrala 69 avtorjev, izmed njih je izbrala tudi nagrajence bienala, ki jih bodo razglasili na večernem odprtju.
Predsednik ZDSLU Zoran Poznič je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da je slovenska ilustracija z vsemi svojimi odvodi, od arhitekturne risbe in scenografske skice pa do videa, ena najboljših v Evropi, ne le zaradi kvantitete, ampak predvsem zaradi vseh vrhov, ki jih bo mogoče videti na razstavi. Petnajst izdaj bienala je pripeljalo do točke, ko smo lahko po njegovih besedah izjemno ponosni na to, kar umetnice in umetniki, predvsem mladi, ustvarjajo in kako se to manifestira ne le v založniški dejavnosti, ampak predvsem tudi v drugih likovnih praksah.
Vodja razstavnega programa CD Katarina Hergouth je pojasnila, da se je na javni razpis odzvalo 144 avtorjev, za razstavo jih je bilo izbranih 69, izmed njih je petčlanska žirija tudi izbrala nagrajence.
Kuratorka razstave Petra Kosi je spomnila na začetke bienala, ko je sekcija ilustratorjev ZDSLU dala pobudo, da je potrebno zaščititi slovensko knjižno in umetniško ilustracijo pred pretirano komercializacijo. Pridružil se ji je CD in prvi bienale je bil leta 1993 v Galeriji CD. Na letošnji razstavi je predstavljen pester nabor ilustratorjev vseh generacij; najstarejša je ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki je originalno ilustracijo naredila pri svojih 95 letih, leta 2023.
Zastopane so različne tehnike, denimo slikarske in grafične, da Slovenski bienale ilustracije hodi v korak s časom, pa priča tudi razmah digitalne ilustracije in animiranega filma. Letos je v razstavo vključeno tudi delo mlade umetnice Lee Vučko, ki priča o tem, da med animacijo in ilustracijo ni več prehoda, da gre skoraj že za eno likovno zvrst, je pojasnila.
Posebna izpostavitev na razstavi gre vsakokratnemu dobitniku nagrade za življenjsko delo, letos je to ilustrator, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik (1943-2023), ki nagrado prejme posthumno. Postavitev razstave je bila po besedah Petre Kosi zaradi velikega števila avtorjev svojevrsten izziv. Odločili so se, da dela razporedijo glede na tehniko in vsebino, poleg tega so letos prvič znanstveno ilustracijo ločili od umetniške.
Predsednica letošnje žirije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tanja Mastnak, je povedala, da je bilo delo žirije zaradi velikega števila avtorjev, ki so se odzvali na razpis, zelo zahtevno. V žiriji so bili še Katarina Hergouth, umetnostni zgodovinar Gregor Dražil, oblikovalka vizualnih komunikacij in ilustratorka Hana Stupica ter ilustrator in urednik revije Galeb Ivan Mitrevski. Žirija je pri izboru upoštevala izpolnjevanje razpisnih pogojev, ustreznost ilustracij za predstavitev na razstavi ter kakovost poslanega gradiva.
Sekcija ilustratorjev ZDSLU pa je po besedah Tanje Mastnak k sodelovanju na razstavi povabila še nekaj ilustratorjev kot častnih gostov – člana žirije 14. slovenskega bienala ilustracije Zvonka Čoha in Silvana Omerzuja, ki na razstavi na prejšnjem bienalu nista sodelovala, letošnjo članico žirije Hano Stupica, prejemnika priznanja majskega salona ZDSLU 2023 Miho Eriča in Alenko Sottler z ilustracijami za knjigo Bambi – rojen, da bi te ubili, ki je izšla pri Mladinski knjigi.
O letošnjem prejemniku nagrade za življenjsko delo je umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe zapisala: “Ilustrator, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik je študiral v Varšavi na Akademiji lepih umetnosti, kjer je leta 1968 magistriral iz knjižne ilustracije. Pripadal je generaciji, ki se je pionirsko šolala na različnih akademijah v Evropi in vpeljala raznovrstnost tudi v ilustriranju. Inovativne so njegove risbe, lutke in scenografije, vizualni znaki in plakati, prostorske postavitve ter izdelki iz stekla in keramike. Uveljavil se je s prepoznavno avtorsko risbo, barvnimi grafikami in ilustracijami. Bil je prvi, ki je združeval svoje risane ali slikane podobe s tipografskimi elementi v vsebinsko prepričljiva unikatna vidna sporočila, knjižne objekte in ilustracije.”
Slovenski bienale ilustracije bo na ogled do 9. marca 2025.
