SKS: Pogovor z novinarji-avtorji o angažiranem pisanju in knjigi danes
Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma (SKS) je pod okriljem Založbe UMco potekal pogovor pod naslovom Pisanje o angažiranih/ustvarjalnih temah za vse generacije, na katerem so ob Samu Ruglju sodelovali Vesna Milek, Boštjan Videmšek in Lucijan Zalokar. Rugelj je vse tri označil za novinarje, ki so hkrati tudi avtorji uspešnih knjižnih del.
Rugelj je vsem trem uvodoma postavil vprašanje, zakaj so se odločili, da bodo svoje življenje posvetili pisanju. Vesna Milek je odvrnila, da ne ve, kako bi drugače, da piše že od malih nog, da pa je z resnejšim pisanjem začela pri nekdaj dobro prodajani reviji Stop, kmalu pa so ji ponudili delo pri Delu, kjer je že takoj pisala za Sobotno prilogo. Leta 2002 je izšel njen romaneskni prvenec z naslovom Kalipso, v katerem je opozorila na nevralgične točke svoje generacije. Roman je takoj postal uspešnica, obenem pa so se začeli številni napadi nanjo zaradi provokativne vsebine in nekaj spotakljivih scen, je povedala. Ljudje so na te napade pozabili, zanjo pa so spomini nanje še vedno boleči.
Zalokar je povedal, da je bila njegova prva izbira šport, kot atlet celjskega Kladivarja si je želel postati tekač na srednje proge, vendar ga je poškodba v času študija novinarstva prisilila k razmišljanju o kakšen drugem poklicu. Kmalu je berglo našel v novinarstvu, s katerim je počasi prebolel vrhunski šport. Od leta 2017 piše za Sobotno prilogo, leta 2020 pa je pri založbi UMco izšel njegov literarni prvenec Tek na robu živčnega zloma.
Šport je od nekdaj blizu tudi Videmšku, ki je, kot je povedal, že kot prvošolec po spremljanju športnih tekem pisal poročila ter vsak dan v trafiki čakal na Sportske novosti. Kot 16-leten je potrkal na vrata takrat tednika Ekipa; odtlej je lahko pisal in brezplačno obiskoval tekme. V 90. letih so se ga kot najstnika zelo dotaknile vojne na Balkanu, vojnim žariščem je pozneje posvetil vso svojo pozornost, tudi v knjigah, kot sta Plan B in Vojni dnevnik.
V pogovoru so se dotaknili tudi pomena knjige v današnjem času. Milek je spomnila, da je nekoč pisana beseda nekaj pomenila, danes pa je povsem degradirana. “Danes novinar na svobodi od svojega dela ne more več živeti dostojno, si recimo plačati stanovanja,” je ponazorila. Enako velja za literate. “Z izjemo Ferija Lainščka, ne vem, če se še kateri pisatelj lahko preživlja s svojim pisanjem,” se je vprašala. Videmšek pa je menil, da je slovenska knjiga kljub vsem anomalijam v zelo dobri kondiciji.
