Zadnji vikend v avgustu že 24. leto zapored poteka mednarodna noč netopirjev, so sporočili iz zavoda Štirna. Posebno pomemben del življenjskega prostora netopirjev predstavljajo stavbe kulturne dediščine, v katerih del leta preživi skoraj 71 odstotkov vseh vrst netopirjev v Sloveniji. Za svoj dom si najpogosteje izberejo cerkve in gradove.
Netopirji so nočne živali, ki svetli del dneva in celo zimo preživijo v zatočiščih. Med stavbami kulturne dediščine posebno mesto zasedajo gradovi in cerkve, ki že stoletja predstavljajo pomemben del življenjskega prostora netopirjev, so zapisali v zavodu.
V projektu LIFE-IP Natura.si sta biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo iz Centra za kartografijo favne in flore pripravila publikacijo Netopirji v stavbah kulturne dediščine.
Biologi so namreč v zadnjih dvajsetih letih pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v skoraj treh četrtinah poslopij. V njih so zabeležili najmanj 23 od 32 vrst pri nas živečih netopirjev.
Netopirji so posebej zanimivi kot edini sesalci, ki so zmožni leteti. Znanih je več kot 1400 vrst netopirjev, kar predstavlja približno petino vseh znanih vrst sesalcev na Zemlji.
V Evropi jih živi preko 50 vrst in vse so zaščitene v okviru sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi, ki izhaja iz konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali. V Sloveniji jih torej poznamo 32 vrst, vse so uvrščene na seznam direktive o habitatih in zavarovane z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Med njimi je tudi 10 vrst, ki so določene za območja Nature 2000 v Sloveniji.
Ta konec tedna Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z različnimi organizacijami na to temo organizira številne dogodke. Na spletni strani društva so na voljo informacije, kdaj in kje se bodo lahko radovedneži s pomočjo biologov in strokovnjakov za varstvo narave podali v svet netopirjev in jih bolje spoznali.
