Sence vojne in staroselske kulture na 60. beneškem bienalu (reportaža)

Osrednja tema letošnjega 60. beneškega umetnostnega bienala, najuglednejšega in najstarejšega bienala sodobne umetnosti na svetu, je Tujci povsod. Geslo je kot rdeča nit vidno v številnih paviljonih posameznih držav s kulturo staroselskih ljudstev, ki je bila dolga stoletja po krivici prezrta in zapostavljena.

Tujci povsod je tudi naslov glavne razstave bienala, ki jo tokrat zaznamuje dokaj klasična, galerijska postavitev. Na njej sodeluje več kot 330 umetnikov z vsega sveta, ni pa na seznamu za razstavo povabljenih umetnikov nikogar iz Slovenije.

Umetnost v senci vojn

Če je bila v ospredju 59. beneškega bienala pred dvema letoma še takrat dokaj sveža vojna v Ukrajini, se sence vojne nad bienalom nadaljujejo tudi letos. In če so na vojno v Ukrajini na bienalu takrat opozarjali nemi stolp iz belih vreč s peskom ter pretresljive risbe ukrajinskih umetnikov, nastale že v času vojne, je letos vse glasneje.

Aktualna vojna v Gazi je segla tudi v Benetke. Že ob prihodu v Vrtove, eno od tradicionalnih prizorišč bienala, na prvi dan odprtja za strokovno javnost, je tam stalo približno sto protestnikov. Prizorišče so ravnokar zapuščali ob vzklikih Viva Palestina in Libero Palestina. S palestinskimi zastavami v rokah so glasno, a na miren način zahtevali obstoj države Palestine in njeno svobodo.

Pred zaprtim izraelskim paviljonom so že pred uradnim začetkom bienala patruljirali trije oboroženi pripadniki italijanske vojske. Za večino mimoidočih so bili tudi želeni predmet fotografiranja. Kot tudi napis na izraelskem paviljonu, ki obiskovalce bienala seznanja, da zaradi odločitve izraelskih umetnikov in obeh kustosinj paviljon ostaja zaprt, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Zaprt paviljon v vojno vpletenega Izraela obudi spomin na usodo ruskega paviljona pred dvema letoma.

V ruskem paviljonu letos domuje Bolivija

Za ruske umetnike njihov paviljon ostaja zaprt tudi letos. A tokrat ni ostal prazen, v njih gostuje Bolivija s skupinsko razstavo umetnikov iz Južne Amerike v organizaciji bolivijskega ministrstva z uradnim nazivom ministrstvo za kulturo, dekolonizacijo in depatriarhalizacijo.

Bolivijska večmedijska razstava nosi naslov Pogled v prihodnjo preteklost, gremo naprej, na kateri sodelujejo kar 20 umetnikov. Med njimi so tekstilna umetnica Elvira Espejo Ayca in muralist Lorgio Vaca iz Bolivije, Yanaki Herrera iz Peruja in Zahy Tentehar, staroselski umetnik in filmski ustvarjalec iz Brazilije.

Nordijski paviljon raziskuje povezavo med koreninami in identiteto

V bližini ruskega paviljona stoji Nordijski paviljon, ki je tradicionalno paviljon treh držav: Švedske, Norveške in Finske. Države za svojo predstavitev poskrbijo izmenično. Letos je ta v domeni Švedske. Pred paviljonom obiskovalca pričaka ogromna zmajeva glava, za paviljonom se vije zmajev rep.

Glava in rep sta del propadle restavracije na vodi, ki so jo pred več kot tremi desetletji pripeljali iz Šanghaja v Göteborg in je na koncu pristala v enem od zabaviščnih parkov Stockholma.

Nordijski paviljon letos stavi na avdiovizualno instalacijo Opera Altersea z vprašanjema o razseljenosti in pripadnosti oziroma identiteti. Projekt je delo švedske umetnice kitajskih korenin Lap-See Lam. Pridružila sta se ji norveško-kanadski skladatelj s prav tako kitajskimi koreninami Tze Yeung Ho in v Iraku rojena finska umetnica Kholod Hawash, ki stoji za ročno izdelanimi kostumi projekta.

Na staroselce stavijo tudi ZDA

Zgodovinsko breme odnosa do staroselcev nosijo tudi ZDA. Na bienalu se letos predstavljajo z zelo barvitim paviljonom v prevladujoči rdeči barvi. Za paviljon vlada veliko zanimanje in tisti, ki nimajo časa za čakanje v vrsti, si lahko pred vhodom pomagajo s QR kodo z medijskim gradivom, iz katerega je razvidno, da ZDA letos kot prvi staroselski umetnik s samostojno razstavo v Benetkah zastopa Jeffrey Gibson, pripadnik Choctaw Indijancev iz Mississippija in po rodu Cherokee. Pod skupnim naslovom Prostor, v katerega bi me postavili je ustvaril 11 slik, devet skulptur, osem zastav, dve freski in video instalacijo.

Kanada prek različnih materialov raziskuje zgodovino trgovine

Nakit se imenuje instalacija, s katero Kanado na beneškem bienalu zastopa v Parizu delujoča umetnica Kapwani Kiwanga s tanzanijskimi koreninami. V paviljonu je ustvarila instalacijo, ki obravnava pogosto uničujočo zgodovino trgovine in obiskovalca vabi k razmisleku, kako je trgovina z različnimi materiali oblikovala sedanji svet.

Kanadski paviljon zaznamujemo raznobarvne viseče vrvice, na katere so nanizane majhne kroglice. Te naj bi bile sila občutljive, zato vstop v paviljon z, denimo, nahrbtnikom ni zelo zaželen. Paviljonu pečat dajejo še raznolike skulpture različnih materialov.

Avstralija stavi na povezanost

Na veliko navdušenje je naletel avstralski paviljon, ki je prejel tudi zlatega leva. Gre za velik, temen prostor, ki mu daje pečat umetnik Archie Moore. Pod naslovom Prijatelji in družina je s kredo po stenah in stropu narisal ogromno družinsko drevo, ki ne prikazuje samo njegovih družinskih povezav dveh aboriginskih plemen, ampak naj bi segalo vse do skupnih prednikov vseh ljudi več kot 65.000 let nazaj. Nemogoče je bilo ugotoviti, kje je začetek in konec.

Družinsko drevo na sredini paviljona kot opomin dopolnjuje ogromna bela miza, na kateri so v kupe razporejeni številni dokumenti na belem papirju, ki so v bistvu poročila o smrti na stotine aboriginov v avstralskih zaporih.

Finski paviljon o neločljivosti umetnosti in življenja

Pod geslom Užitki, ki jih izberemo se v finskem majhnem paviljonu, kjer prevladuje roza barva, predstavljajo tri umetnice: Pia Lindman, Vidha Saumya in Jenni-Julia Wallinheimo-Heimonen. V paviljonu ponujajo preplet umetnosti, življenja in aktivizma. Prek izkušnje za več čutov vabijo k razmisleku o raznoraznih družbenih pričakovanjih.

V paviljonu, ki spominja na trendovski pop-up, je sicer najbolj opazen s stropa viseči umetniški objekt, predelan invalidski voziček. Ogled paviljona je omogočen tudi slepim.

Navedenih je le nekaj paviljonov, saj, kot vedno, je bienale prireditev, ki zahteva večkratni obisk. Priložnosti bo veliko, vse do 24. novembra.