Na Kitajskem bo vse do marca prihodnje leto na ogled gostujoča razstava Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) Čebelarska kultura in umetnost Slovenije. Postavili so jo v Muzeju lepih umetnosti v Šjanu v provinci Šaanši. Na ogled je 68 predmetov čebelarske kulturne dediščine, med njimi 60 izvirnih poslikanih panjskih končnic.
Slovensko čebelarsko umetnost sta na ponedeljkovem odprtju razstave predstavili kustosinji SEM Bojana Rogelj Škafar in Barbara Sosič. Z izborom predmetov in besedili sta kitajski javnosti Slovenijo predstavila kot domovino avtohtone kranjske čebele in odličnih čebelarjev z večstoletno tradicijo ter ljudsko umetnost ne le kot izraz čebelarske kulture, temveč načina življenja večinskega slovenskega prebivalstva v 19. stoletju.
Razstava pripoveduje o vrhunski in edinstveni ustvarjalnosti na slovenskih tleh, ki z avtentičnimi predmeti kitajskemu občinstvu približuje izjemno kulturno dediščino Slovenije. Od več kot 770 panjskih končnic, ki jih hranijo v SEM, kjer se ponašajo z največjo tovrstno zbirko v državi, so jih na ogled postavili 60.
Izvirne panjske končnice imajo številne verske in posvetne podobe iz vsakdanjega življenja, večina motivov je figuralnih. Med drugim pa je na razstavi na ogled tudi AŽ panj, ki velja za “slovensko blagovno znamko,” saj ga uporablja več kot 90 odstotkov domačih čebelarjev. Zaradi svoje priročnosti se je uveljavil tudi v svetu, so sporočili iz SEM.
Danes je v Sloveniji približno 11.000 čebelarjev, kar je največ na število prebivalcev v Evropi. Na pobudo Slovenije je bil 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Od leta 2018 je čebelarstvo vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja pa je od leta 2022 vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
