S projektom do večje prepoznavnosti potencialov kulturne dediščine
Pet partnerskih nevladnih organizacij se je povezalo in na današnji novinarski konferenci ob zagonu predstavilo projekt Smer: kulturna dediščina. Z njim želijo med drugim osvetliti vlogo kulturne dediščine pri reševanju sodobnih družbenih izzivov. Projekt, sofinanciran iz razpisa ministrstva za javno upravo, prinaša pet novih delovnih mest.
Partnerji projekta so zavodi Muzej norosti, Dobra pot, ID20 in Sopotniki ter Kulturno izobraževalno društvo Kibla. S projektom so uspeli na razpisu ministrstva za javno upravo, ki je bil namenjen sofinanciranju razvoja in profesionalizaciji nevladnih organizacij in prostovoljstva. Prejeli so 350.000 evrov, ki jih enakomerno delijo na vse partnerje, s prejetimi sredstvi pa financirajo skupno pet zaposlitev za obdobje 27 mesecev.
Partnerji projekta opažajo, da kljub pogostim akademskim in političnim razpravam o dediščini kot razvojni priložnosti njeni potenciali v praksi ostajajo premalo izkoriščeni. “Še vedno je nezadostno raziskana njena vloga pri reševanju sodobnih družbenih izzivov, kot so človekove pravice, vključevanje ranljivih skupin, duševno zdravje in kakovostno staranje. Projekt si prizadeva to spremeniti in dediščino postaviti v središče družbenega napredka,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Delovanje sodelujočih partnerjev sega v vseh 12 slovenskih statističnih regij. Kot skupno rdečo nit pa so prepoznali kulturno dediščino in njen potencial, da “gradi skupnosti, povezuje generacije, je vir navdiha in razvoja, temelj zelenega prehoda ter lakmusov papir socialne pravičnosti”. Projekt predstavlja nadgradnjo predhodnega projekta treh partnerjev, Digitalni dediščinski inkubator.
V okviru novega projekta partnerji načrtujejo, da bodo v naslednjih 27 mesecih nadgradili obstoječo dediščinsko platformo Duri (www.e-duri.si), napovedujejo več intervjujev, spletnih izobraževalnih dogodkov in podkastov z domačimi in tujimi strokovnjaki, bazar dobrih praks, strokovni posveti z javnimi deležniki in raziskavo o odnosu javnosti do kulturne dediščine. Poseben poudarek bodo namenili tudi inovacijam.
Med drugim Muzej norosti načrtuje več posvetov z odločevalci na različnih lokacijah o tem, kje lahko nevladne organizacije v prihodnje še več prispevajo k polju kulturne dediščine. “Ugotavljamo, da kulturna dediščina kot javno dobro danes skorajda izumira. In to je nekaj, kar nas boli. Moramo poskrbeti, da bo kulturna dediščina dostopna vsem,” je na novinarski konferenci v Sežani dejala Darja Farasin iz zavoda Muzej norosti.
Zavod Muzej norosti so ustanovili domačini s ciljem, da ohranijo in oživijo opuščeni grad Cmurek, v katerem je več desetletij deloval zavod za duševno bolne. Grad je bil dolga leta nedostopen javnosti, danes pa velja za primer trajnostnega ohranjanja kulturne dediščine, tudi z vsebinami, ki osveščajo o socialni in okoljski pravičnosti in človekovih pravicah nasploh.
