Recenzija: Tunja – Kolajna (КАФАНА, 2024)
Že skoraj deset let je minilo, kar je na slovensko glasbeno področje treščil traperski komet Matter in s svojo nenavadnostjo razdvojil domačo alter sceno. Dobre glasbene podlage, atraktivni videi, predvsem pa absurdna in vsaj na prvi posluh nelogična besedila so vokalista Daria Nožića Serinija – Dacha in Mateja Tunjo – Tunjo ter DJja in producenta Mateja Laha – Levanaela postavila v središče pozornosti. Fenomen so poslušali in v živo hoteli videti tako oboževalci kot sovražno nastrojeni glasbofili. Čeprav trio ni razpadel, ampak danes zgolj nekoliko miruje, se njihovo poslanstvo nadaljuje preko solo projektov, eden od teh pa je tudi srž pričujočega besedila.
Čeprav je na albumu Kolajna zaznati neke podobnosti z omenjeno zasedbo, pa mu prevelike referenčnosti vseeno ne moremo očitati. Pravzaprav bi s tem Tunji delali krivico. Seveda se še vedno mnogo vrti okoli trapa, obdanega s temačno atmosfero. Poleg tega avtor ostaja pri svoji značilni vokalni dikciji, kar se opazi denimo pri komadu Prosto plava, kjer se Tunji pridruži kamniški pajdaš Dacho. Pa tudi stihi so še vedno nerazpoznavna enigma in polni referenc.
Na plošči se v nenavadnih pozicijah znajdejo recimo filmski fantazijski antagonist Freddy Krueger, starogrški filozof Sokrat in legendarni bend Toto ter njegova pesem o Afriki. Vmes se vrineta tudi katoliški duhovnik in misionar Pedro Opeka ter nekdanji nogometaš in trener Gennaro Gattuso. Pravzaprav je še vedno zaznati ogromno reference na reference in nesosledij, ki jih težko razumemo. Ampak vseeno v večjem obsegu prepoznamo poanto in teksti se nazadnje zazdijo bolj logični in zabavno poslušljivi kot marsikatero preprosto in osladno besedilo pop estradnikov. Pa je vendar dolgometražec bolj vokalno surov, osebno izpoveden ter ritmično bolj zapleten in raznolik od povprečnega pop albuma. Za slednje je spretno poskrbel producent Shao, ki podlage spreminja vse od reggaetona pri skladbi Surovina do bolj klasično hip-hopovskih beatov v pesmi Neki na O.
Čeprav imajo vse pesmi prav poseben flow, na katerega se da postopati ali skakati z rokami v zraku, nas lahko kakšna vseeno preseneti, da obstanemo. Ena takih je skladba Akakij, katere ritmika, sintovski okraski in Tunjin narativ po dobrih dveh minuatah kar prehitro minejo. Tudi kompozicija Salute izstopa po istih značilnostih, a na čisto drugačen način, saj se je Tunji na inštrumentalu izjemoma pridružil Fejzo DJ. Naposled je poseben tudi sklepni epilog Por favor, ki deluje kot nekakšna ljubezenska hvalnica. A morda ta niti ni namenjena kakšnim posebnim, točno določenim osebam, temveč nočnemu življenju, ki prinese poleg še marsikaj … drugega. Ostane pa pri omenjenem v spominu eden bolj zapomnljivih stihov: »Por favor … ljubezni cel lavor.« Rimoklepač Tunja in producent Shao sta se izkazala za odličen tandem, do katerega lahko začutimo le naklonjenost. Če bi tekmovala še s kom, bi si gotovo prislužila kolajno.
BRIGITA GRAČNER
