Recenzija: Ingver in Gverilke – Pekoče v milini (ZARŠ, 2024)
Približno pet let je minilo, kar so se takrat že dolgoletne tovarišice, ki jih veže ljubezen do glasbe, cirkusa in performansa nasploh, odločile, da ustanovijo ansambel, ki na prvi pogled deluje kot vokalna zasedba. A je mnogo več kot to. Čeprav članice Mojca Marija Frida, Enja Rojenica in Eva Boke Ziblje vse večglasno pojejo in ploskajo in je slednje edino, kar je v nekaterih skladbah slišati, pa svojo glasbo bogatijo še z uporabo premnogih zvočil, ki se raztezajo od harmonik, kalimbe in različnih tolkal pa vse do pojoče žage.
Po pol desetletja nastopov po klubih, literarnih dogodkih, številnih festivalih, protestih in privatnih praznovanjih so se odločile, da se podajo v studio Baltazar v Bistrico ob Sotli in pod budnim očesom snemalca in obdelovalca zvoka Damjana Dobrina – Bačka in asistenta Valentina Božička zabeležijo in zakoličijo skladbe, ki jih veže skupen naslov Pekoče v milini. Izjema je komad Sestra, katerega snemanje in miksanje je izvedla Maja Pahor v klubu Monokel, master pa zavod Sonolab.
Z izjemo dveh ljudskih skladb – Voda in Udat ću se – so Ingver in Gverilke avtorice vseh ostalih besedil in melodij, ki v večini primerov vsebujejo slovanski patos in seveda obvezno milozvočno troglasno petje, ki zasedbo še posebej odlikuje. Njihovi glasovi so različni in dovolj izraziti, da, razen v izvajanju solističnih delov, zazvenijo enakovredno in s tem kolektivno. V tej maniri izstopajo posebej Iste ptice in Usamljen. Pogosto je celo osredotočenost na samo troglasje dovolj, da se zadovoljijo zgolj s ponavljanjem verza ali dveh in ne z večkitično strukturo. V grajenju in dodajanju vokalnih okraskov so tako spretne, da so živi dokaz, kako se lahko dobro skladbo razvije iz čistega minimalizma, kot pri pesmi, sestavljeni zgolj iz teksta M’nde ja ne. Tudi Vzgojna pesem, katere besedilo je praktično zgolj: »To ni v redu. Kdo ti je to povedu?« Pri slednji sicer stopnjevanje ponavljanja besedila vodi v razpadlo blebetanje in stokanje pod vzgojnimi ukrepi, a se pevke tudi po razkroju glavne melodije vanjo spretno povrnejo. Omenjeno kaže na to, da se trojica zelo dobro znajde tudi v manevriranju med kompozicijo in improvizacijo.
Med bolj izrazitimi in pomembnimi karakteristikami zasedbe pa ni le glasba, temveč tudi vsebina besedil, ki v prvi vrsti obravnava družbene teme. Denimo v eni od prvih javno objavljenih skladb Tužna, kjer se preko metafor dotaknejo migracij. S komadom Sestra napadejo patriarhat in pozivajo k »sestrski« solidarnosti. V pesmi Komad za Gamad, ki skoraj bolj zveni kot zvočno posneta gledališka predstava, pa takoj prepoznamo Avtonomno Tovarno Rog in njeno usodo. Pri slednji se na bobnarski bateriji pridruži še Aleš Zorec, ki je eden od dveh gostov na albumu, poleg Enje Grabrijan na vokalu in violini na skladbi Učiću.
Kaj pa je pekoče v milini? Recimo da v naši interpretaciji albuma vsaj njihova družbena kritičnost, zakrita v pretežno milozvočnih skladbah.
Brigita Gračner
