Razstava Svetla preteklost je pred nami v Galeriji Škuc o konceptih medgeneracijskih obljub
V Galeriji Škuc bodo drevi odprli skupinsko razstavo z naslovom Svetla preteklost je pred nami. Kot so zapisali, raziskuje koncept medgeneracijskih obljub in njihov vpliv na sodobne izzive. Kuratorja Ilija Prokopiev in Marija Hristova, ustanovitelja interdisciplinarnega kuratorskega studia PrivatePrint, predstavljata dela petih umetnikov.
Na razstavi se predstavljajo umetniki Enar de Dios Rodriguez, Gjorgji Despodov, Jaione Cerrato, Klelija Živković in Lara Reichmann. Njihove prakse izzivajo tradicionalne pripovedi ter si zamišljajo nove načine razumevanja tako medosebnih kot družbenih odnosov. Soočenje z okoljskimi krizami, gospodarskimi pretresi in izbrisi marginaliziranih teles obiskovalce spodbuja k preizpraševanju znanih zgodb ter k aktivnemu soustvarjanju bolj zavestne prihodnosti. Razstava skozi videoinstalacije, mešane medije in avdiovizualne eseje obravnava teme meja, pozabljenih zgodovin, digitalnih vmesnikov ter odnosa med človeškostjo in naravo.
Enar de Dios Rodriguez raziskuje fizično in konceptualno politiko prostora ter razkriva infrastrukture in ideologije, ki oblikujejo naš občutek lastništva, svobode in pripadnosti. V avdiovizualnem eseju Above All svoj pogled usmeri proti nebu in izziva romantično predstavo o njem kot o brezmejnem in nedotaknjenem prostoru. Razkrije nam ga kot sporno območje zasedeno, nadzorovano in izkoriščano.
Despodov raziskuje spomin, materialno kulturo in spekulativne prihodnosti. Njegova praksa kritično obravnava družbene norme in digitalno prenasičenost ter postavlja vprašanja o tem, kaj ohranjamo ali zavržemo in kakšno zapuščino puščamo zanamcem. V delu Where I Post From si zamišlja tehnologijo kot artefakt prihodnosti. S pomočjo 3D-natisnjenih oblik in fiktivnih arhivov raziskuje, kako podatkovno usmerjene družbe konstruirajo pomen in dediščino, ter spodbuja razmislek o vrednotah, ki jih predajamo naprej.
Jaione Cerrato v svoji praksi kritično preučuje, kako oblikujemo, estetiziramo in oddaljujemo svoj odnos do narave. Delo, zasnovano na ekološkem mišljenju in spekulativnih prihodnostih, izziva antropocentrični pogled, ki naravo reducira na podobo, simbol ali vir. V seriji Framed razkrije našo protislovno željo po zaščiti in nadzoru naravnega sveta ter postavi pod vprašaj estetizacijo, prisotno v vsakdanji vizualni kulturi.
Klelija Živković raziskuje živost kot radikalno obliko odpora – utelešen odziv na sisteme zatiranja, podedovano sramoto in čustveno zatrto izkušnjo. Njeno delo nas vabi, da živost razumemo ne kot danost, temveč kot veščino, ki jo je treba razvijati, negovati in deliti. Ustvarja prostore, kjer se čustvene resnice tako soočajo kot preoblikujejo.
Lara Reichmann analizira, kako so marginalizirana telesa – še posebej ženska – preoblikovana znotraj sistemov dela, znanosti in tehnologije. Z združevanjem zgodovinskih dejstev in spekulativne fikcije razkriva, kako so bistveni prispevki prezrti ali mehanizirani. V videu Disposable Bodies razmišlja o Women Astronomical Computers in z metaforo ter poetično pripovedjo odpira vprašanja o tem, kdo se zapiše v zgodovino in kako postajajo v podatkovno usmerjenih sistemih telesa vse bolj nepomembna.
Razstava bo na ogled do 22. julija.
