Čebelarski muzej v Radovljici je od danes dalje bogatejši za nov ogledni depo. V novem razstavnem prostoru si obiskovalci lahko ogledajo vse predmete čebelarske zbirke, ki niso našli svojega mesta na stalni razstavi. Skupaj zbirka obsega več kot 2400 predmetov.
Ogledni depo ima v Sloveniji le malo muzejev, gre pa za posebno vrsto muzejske razstavne površine, ki javnosti omogoča dostop do skladiščenih muzejskih predmetov, sicer skritih očem obiskovalcev. Predmeti so organizirani in predstavljeni tako, da si jih obiskovalci lahko podrobneje ogledajo, hkrati pa ostajajo v varnem okolju, ki zagotavlja ustrezne pogoje za njihovo ohranitev.
“Muzejski predmeti so srce vsakega muzeja in z njimi pripovedujemo spomine, ohranjamo življenje naših prednikov in tudi generacijske vezi s prihodnostjo. Ogledni depo pa je prav poseben prostor, kjer lahko prikažemo stvari, ki drugače niso na ogled javnosti, saj v samem muzeju ni dovolj prostora,” je izpostavila direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole, ki je vesela, da so na ta način lahko širši javnosti dali na ogled izjemno dediščino, ki jo hrani Čebelarski muzej.
V oglednem depoju je mogoče videti številne panje in čebelarsko orodje, pa tudi umetniške predmete, spominke, medalje, loške kruhke, lectove srčke, gorjuške pipe in še številne druge predmete. Ti prikazujejo razvoj čebelarstva od 18. stoletja do današnjih dni, splošno javnost pa posebej pritegnejo figuralni čebelnjaki.
Kot je povedala kustosinja Čebelarskega muzeja Kristina Seljak, so za muzejske delavce vsi predmeti neprecenljivi. Posebej pa je iz zbirke izpostavila poslikane panjske končnice, ki jih je v čebelarskem muzeju kar 916. Najstarejša je iz leta 1758 in je na ogled na muzejski razstavi. Končnice so zavarovali, da se ne bi preveč poškodovale, vse pa so pred tem fotografirali in evidentirali, da jih lahko raziskujejo dalje, brez da bi vanje posegali.
“Raziskovanja ni ne konca ne kraja. Vedno je kaj novega, kar lahko odkrijemo, vedno se pojavijo nova dejstva in spoznanja,” je pojasnila Seljak in dodala, da se njihovo raziskovalno delo s tem, ko so predmete evidentirali, očistili, restavrirali in konservirali, pravzaprav šele začenja. Ogledni depo so pripravljali kar štiri leta, finančno pa sta muzeju zlasti pri dragih postopkih za ohranjanje predmetov pomagala Občine Radovljica in ministrstvo za kulturo.
“V Sloveniji se ponašamo z res bogato tradicijo čebelarstva in takšnih predmetov, ki so tu na ogled, drugod ni,” je izpostavila Bole. Pojasnila je, da je radovljiški čebelarski muzej poseben že zaradi tega, ker po svetu specializiranih čebelarskih muzejev ni veliko, sploh pa ne takšnih, ki bi imeli ohranjeno tako bogato in raznoliko dediščino.
Vsako leto Čebelarski muzej v Radovljici obišče okoli 30.000 obiskovalcev. Zanimiv je za širšo javnost, obiskujejo pa ga tudi strokovnjaki in čebelarji iz vsega sveta, med drugim iz Nove Zelandije, Avstralije in Združenih držav Amerike.
