Civilna iniciativa Tržnice ne damo je pripravila novinarsko konferenco o stališču Zavoda za varstvo kulturne dediščine glede presoje vplivov na kulturno dediščino na osnovi poročila Plečnikove tržnice HIA – Presoja vplivov na kulturno dediščino. Izkazalo se je, da v iniciativi ne razpolagajo z aktualnimi podatki in da je postopek na zavodu v teku.
Omenjeno poročilo Plečnikove tržnice HIA je po naročilu Mestne občine Ljubljana (Mol) izdelal Studio TSK decembra 2023.
Kot so zapisali v civilni iniciativi, je Mol v skladu s Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine razpisala izdelavo HIA (Heritage Impact Assessments – Presoja vplivov na dediščino). Civilna iniciativa Tržnice ne damo je v začetku junija zaprosili Mol, da ji posreduje elaborat HIA. Mol jim je dvakrat zavrnil posredovanje elaborata HIA, Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in ministrstvo za kulturo pa sta jim posredovala Poročilo o presoji vplivov na kulturno dediščino (HIA) – Plečnikove tržnice.
Kot navajajo v civilni iniciativi, je ZVKDS v okviru pregleda poročila ugotovil, da elaborat ne vsebuje vseh relevantnih vsebin in informacij ter da morebitni vplivi niso ustrezno opredeljeni, opisani in ovrednoteni.
Predstavnica civilne iniciative Marinka Kurilić je na novinarski konferenci poudarila, da “elaborat, plačan z davkoplačevalskim denarjem, ne zadostuje minimalnim kriterijem kakovosti in strokovnosti”. “Ker gre za oškodovanje davkoplačevalcev, bomo proučili in izkoristili vsa pravna sredstva proti odgovornim na Mol, ki so odobrili, prevzeli in plačali elaborat in prepričujejo, da ga javnost vidi,” je napovedala.
Kot je poudarila, je, kar se tiče gradnje garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico, problematičen predvsem izkop gradbene jame, pri čemer bi bila uničena dobro ohranjena srednjeveška kulturna dediščina, vprašanje pa je tudi, ali bi se po končani gradnji garaže na tržnico vrnili prodajalci, ki prodajajo domače pridelke.
Arhitekt Milan Kovač, ki se že več let posveča problematiki tržnice, je med drugim spregovoril o arheoloških ostalinah na območju današnjega Vodnikovega in Krekovega trga. Predstavnik Alpe Adria Green Tomaž Ogrin pa je opozoril, da bi morala biti za projekt garažne hiše pod tržnico izdelana presoja vplivov na okolje.
Ob koncu se je oglasil Robert Peskar iz Službe za kulturno dediščino na ZVKDS, ki je predstavnike civilne iniciative opozoril, da ne morejo predstavljati stališč ZVKDS, lahko pa jih pa komentirajo. Opozoril je tudi, da so informacije, s katerimi razpolaga civilna iniciativa, zastarele ter da se je v vmesnem času marsikaj spremenilo.
ZVKDS je ob tej priložnosti tudi pripravil izjavo o postopkih, ki tečejo pri njih v zvezi s projektom obnove osrednje ljubljanske tržnice. Kot so zapisali, gre v osnovi za postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja, ki ga vodi ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) za obnovo tržnice. Projekt obsega poleg obnove osrednjega tržnega prostora še gradnjo prizidka k Mahrovi hiši in gradnjo podzemne garažne ter druge infrastrukture, namenjene delovanju tržnice.
V zvezi s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD dokumentacije) za omenjeni projekt je ZVKDS aprila 2022 izdal kulturnovarstvene pogoje za obravnavno območje posega. Ta ne sega v varovano območje Plečnikovih tržnic, temveč v njegovo vplivno območje.
Prvo verzijo DGD dokumentacije je investitor vložil lani, vendar je ZVKDS ugotovil neskladja z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji in maja 2023 izdal negativno kulturnovarstveno mnenje. Ker se območje posega nahaja v vplivnem območju svetovne kulturne dediščine, je ZVKDS v pogojih investitorju naložil tudi izvedbo postopka presoje vplivov na svetovno kulturno dediščino (HIA), kot ga priporoča Unesco.
Ta postopek sicer ni še končan, a je večji del v obliki elaborata investitor priložil k dopolnjeni DGD dokumentaciji. Junija je ZVKDS ponovno prejel vlogo za izdajo kulturnovarstvenega mnenja. V postopku izdaje slednjega je ugotovil, da je DGD dokumentacija za obnovo tržnice sicer bistveno izboljšana in večinoma upošteva izdane pogoje, a še vedno v treh segmentih ni bila skladna s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Med drugim so bile nedoslednosti v elaboratu HIA, zato je ZVKDS julija znova izdal negativno kulturnovarstveno mnenje.
V vmesnem času je Mol kot investitor obvestil ZVKDS, da je pridobil še pravno mnenje glede vloge postopka HIA, iz katerega je moč razbrati, da je izvedba postopka HIA zgolj priporočilne narave, saj postopek še ni uzakonjen v slovenski pravni red na področju gradenj.
V začetku septembra pa je nato Mol popravil in dopolnil DGD dokumentacijo in jim jo posredoval prek MNVP. Vlogo so prejeli v torek. Ali je popravljena DGD dokumentacija skladna s predpisi s področja varstva in ohranjanja kulturne dediščine, bodo morali ugotoviti v predpisanem roku, to je v 30 dneh od prejema, so na ZVKDS še zapisali v izjavi.
