Programski vodja EPK 2025 Stojan Pelko za STA: EPK je tudi stresni test kulturne produkcije (intervju)

Programski vodja Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 Nova Gorica – Gorica Stojan Pelko je v pogovoru za STA med drugim povedal, da je eden od ključev uspeha EPK organizacijska oblika, ki je zastavljena že na začetku. V uradnem programu EPK je v prihodnjem letu okoli 200 projektov, samih dogodkov pa bo več kot eden na dan, večina brezplačnih.

Manj kot pol leta je od Evropske prestolnice kulture Nova Gorica/Gorica. Nam za začetek lahko poveste o vrhuncih umetniškega programa, kaj bo rdeča nit?

Niti sta dve, rdeča in zelena. Rdeča nit je meja, ker je naš slogan Go Borderless, Gremo brezmejno. Temeljno vprašanje vseh projektov je, kakšen odnos imamo do meje. Ta je lahko med državama, med kulturama, med časoma. Meja se morda kaže v navadi, ki jo je treba spremeniti. V našem primeru gre za dva naroda, dve državi, dve mesti, ki sta v preteklosti šli skozi travmatične izkušnje, sedaj pa znata mirno sobivati. Imamo tudi srečo, da smo v regiji, kjer ne samo, da ni več meje med državama, ampak ta tudi omogoča, da lahko skozi gastronomijo in vinarstvo govorimo o preseganju meja v kulturi, da lahko skozi cerkvene freske govorimo o antifašističnem boju in da lahko dodatno podiramo tiste meje, ki še obstajajo.

Zelena nit je naša smaragdna Soča, njena barva je barva naše celostne podobe. Regija EPK sega od vrha Triglava, izvira Soče do izliva v Jadransko morje na italijanski strani. Zelena nit se kaže tudi v trajnostni naravi našega projekta in prizadevanjih, da bi bili čim bolj brezogljični.

Pri tem pa se ne smemo izogniti niti bolečim stvarem, kot je denimo zgodovina Salonita Anhovo. Poskušamo iskati tisto, kar lahko uporabimo za prihodnost, z mislijo na ljudi. Ali je kakšen beton tako neoporečen, da lahko z njim kaj zgradimo, ali je dostopnost njihovega kamnoloma taka, da bo lahko prizorišče predstave sodobnega plesa?

Program sicer najlažje predstavim preko imen. Srečo imamo, da je kar nekaj domačinov uspelo v tujini in ti se skozi EPK vračajo domov. To so Tomi Janežič, Aleksander Gadžijev, Marko Peljhan, Gregor Božič … Tukaj so tudi imena, ki so del naše tradicije, a morda Evropa še vedno ne ve, od kod prihajajo, ali ne vidi vseh razsežnosti njihovega dela, kot so Edvard Ravnikar, Zoran Mušič ali Franco Basaglia. Skozi njih je tudi moč videti, kako ta naš evropski slovenski projekt, ki se dogaja na Goriškem, potrebuje sodelovanje z nacionalnimi partnerji: Ravnikarja se ne moreš lotiti brez Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Basaglie pa ne brez Muzeja norosti. EPK je vendarle tudi izložba slovenske kulture.

Pri EPK je medijsko v ospredju tudi otvoritvena slovesnost. Nam lahko že poveste, kakšna bo?

Kot orientir lahko povem, da bomo deset odstotkov celotnega programskega proračuna namenili tej slovesnosti. Na tej ravni v celem letu prestolnice ni primerljivega dogodka. Dodatno smo si “otežili” nalogo, ker smo obljubili projekt, ki se bo odvijal med obema mestoma, “od postaje do postaje”, tako da bosta Nova Gorica in Gorica resnično delovali kot eno somestje. Začelo se bo zjutraj na goriški železniški postaji, nato se bomo podali skozi Gorico in Novo Gorico do simbolične otvoritve na trgu Evrope in spektakularne otvoritve na travniku pred novogoriško občino in novogoriškim gledališčem.

Otvoritvena slovesnost bo sovpadala z 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom. Režirala jo bo idejna vodja in soavtorica kandidature EPK Neda Rusjan Bric. To pomeni, da imamo nekoga, ki ne samo, da vidi naprej, ampak pozna vsak korak za nazaj. Programsko pa še ne moremo razkriti glavnih vsebin. Lahko le povem, da bo otvoritvena slovesnost neke vrste veliki napovednik najboljšega, kar bo skozi celo leto prinesla EPK. Ta pa vsebuje številne razsežnosti, ne le izključno visoko umetniške, ampak skupnostne, trajnostne, inkluzivne, športne … Vse to bo videti že v otvoritveni slovesnosti.

Z EPK 2025 bosta prvič dve mesti iz dveh različnih držav, a samo ena EPK. Kako sodelujete z italijansko stranjo?

Smo prva čezmejna EPK. V preteklosti so bili primeri, kot je n. pr. luksemburški Esch-sur-Alzette, ki je sodeloval s čezmejnimi francoskimi partnerji, a dejstvo je, da je Nova Gorica projekt EPK dobila v konkurenci drugih slovenskih mest prav zato, ker je k sodelovanju povabila italijansko Gorico. Neizpodbitno dejstvo je tudi, da je Italija z Matero ne tako davno (leta 2019) že imela svoj EPK. Leta 2025 je torej na vrsti Slovenija, ki pa je povabila čezmejnega, italijanskega partnerja. Na tem vztrajamo. To ni stvar prestiža, ampak dejstvo. To se vidi tako s finančnega vidika kot v programski avtonomiji.

Izjemno dobro sodelujemo tako z občino Gorica kot deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki strateško investira v nekatere projekte, s katerimi bogati naš uradni program, vendar to počne skupaj z nami.

Maribor je bil EPK 2012, a so po koncu projekta propadli tudi številni projekti. Kako boste zagotovili, da se to ne bo ponovilo?

Vem, kako se je snoval Maribor in vem, da so bile storjene napake v prevelikem fokusu na infrastrukturo, ki naj bi šele posledično omogočila programe. V veliki ambicioznosti tandema Kangler-Pandur (bivši mariborski župan Franc Kancler in nekaj časa predsednik programskega sveta EPK 2012 režiser Tomaž Pandur o. p.) so bili nekateri projekti dobro zastavljeni, a jih preprosto ni bilo moč realizirati. Zato, če danes gledamo nazaj, se zdi, da tudi programa ni bilo. Mislim, da se Mariboru s tem dela krivica. Če govorim s sedanjim žargonom, da so poleg stavb zapuščina tudi procesi in postopki, ne smemo zanemariti, da je dogajanje v Vetrinjskem dvoru nekaj, kar je ostalo. Dejstvo je, da so se premiki zgodili tudi okrog sinagoge, Minoritov, lutkovnega gledališča … Celo v sedanji veliki investiciji okrog Rotovža velja videti realizacije nekoč nerealiziranih ambicij.

Programsko mi te napake ne ponavljamo. Ne gradimo nič novega. Izkoriščamo obstoječe prostore in jih polnimo z novimi vsebinami. Čas se je s tega stališča v desetih, dvanajstih letih temeljito spremenil – in koncept EPK z njim. Razlika je tudi v tem, da je Maribor vendarle drugo največje slovensko mesto, obe Gorici skupaj pa imata približno 80.0000 prebivalcev. V ospredju so zdaj manjši kraji, kjer ne gre toliko za blišč preteklosti, temveč za reševanje težav za prihodnost. To smo lepo videli v grški Elefsini. Mislim, da bomo tudi mi največ naredili za ugled slovenske kulture in pozicijo Goriške za naprej, če se bomo dovolj kompetentno, relevantno in kakovostno soočili z največjimi težavami; zakaj je kulturni sektor podhranjen, zakaj se še zdaj čez mejo kdaj grdo gledajo, zakaj jeziki še niso čisto enakopravni, zakaj ob Sočo ne sodijo onesnaževalci…

Kaj je tisto, po čemer boste lahko rekli, da je EPK 2025 uspešen?

Ni nujno, da se to vedno kaže v številu obiskovalcev določene prireditve ali številu nočitev, ker to vendarle bolj zanima turistični in gospodarski sektor. Gre za kvaliteto kulturne produkcije in njeno stabilnost. Ena od zavez prestolnice še v fazi kandidature je bila, da bodo občine poslej drugače načrtovale letne kulturne razpise. EPK je glede na zahtevnost neke vrste stresni test, ki pokaže, kaj deluje in kaj ne. Relativna majhnost trga slovenske kulture hitro pokaže, kako dragoceno je, da so nekatere stvari stabilno financirane, saj v nasprotnem primeru ne moremo imeti ne kadrovskih in ne vsebinskih ambicij.

Ali smo bili uspešni ali ne, bomo torej sodili predvsem po tem, ali so v razpisih za kulturne akterje v Novi Gorici in drugih občinah regije stabilnost, preverljivost, večletnost. EPK je lahko tudi laboratorij za nekatere poskuse, ki naj pomagajo nacionalni politiki, kako delati s prekarci in samozaposlenimi, kako zagotoviti trajnost, kako posodobiti npr. filmsko področje. A tukaj moram priznati, da smo včasih toliko ujeti v administrativno mašinerijo, da se tega raziskovalnega, laboratorijskega dela preprosto ne moremo iti. Smo bolj v fazi kriznega menedžmenta, ko skušamo optimizirati procese. Zato bo del zapuščine EPK prav razprava, kaj od teh procesov bo ostalo. Procesi sami so glede tega pogosto pomembnejši kot produkti, saj puščajo trajnejše sledi.

Celoten pogovor s programskim vodjo EPK 2025 Nova Gorica – Gorica si lahko prebereta na https://misli.sta.si/.