Prihaja prva razstava o glasbeni sceni na Postojnskem – Rock Postojna (dopolnjeno)

V Notranjskem muzeju so nocoj odprli pregledno razstavo o glasbeni sceni na Postojnskem od sredine 60. let 20. stoletja. V tem obdobju je na območju Postojne in Pivke delovalo več kot 140 glasbenih skupin, od popa do heavy metala. Zgodbe, anekdote in glasbeno opremo je z muzejem za to priložnost delilo več kot sto glasbenikov.

Od predstavljenih skupin so nekatere že zdavnaj prenehale delovati, nekatere so delovale le krajši čas, druge pa tudi več desetletij. Med tistimi, ki so znane tudi širši slovenski javnosti, velja omeniti vsaj Ano Pupedan z več kot tridesetletno kariero in pol ducata studijskih albumov, ter metalce Mary Rose s še daljšo glasbeno potjo. V širši regiji pa so svoj pečat pustila še številna druga imena, med drugimi Črna gradnja, Robin F. Hood, Skytower, Vigilance, Aurora, Aliens in Aldabor oz. kasneje Venera.

Kot je za STA povedal kustos razstave in bobnar Tine Kaluža, je Rock Postojna prvi poskus krovnega pogleda na glasbeno dogajanje na Postojnskem. “Želja je bila popisati vse ali vsaj čim več zasedb, ki so tukaj igrale, da se tudi po koncu razstave 15. junija naslednje leto ohrani baza podatkov za nadaljnje raziskovanje, če se bo morda nekoč spet nek ‘dolgolasec’ lotil kakšne podobne razstave. Želeli smo ohraniti spomine, pričevanja in dokumente časa.”

Na razstavi je na ogled veliko dokumentarnega gradiva: fotografije, kasete, plošče, inštrumenti, ojačevalci, avdio in video posnetki, studijski trakovi, časopisni članki, plakati, pogodbe za koncerte, vstopnice, t-shirti in celo kavbojski škornji. Poudarek je na obdobju do leta 2000 s kratkim pregledom scene tudi v 21. stoletju.

Med zanimivejšimi predmeti je razstavljena klaviatura, na katero sta igrali dve legendi postojnske scene, pokojna Davorin Čekada (Venera) in Milan Počkar Mini (Burja, Sahara, Kalamari), klaviatura Edija Šibenika, ki je igral v večini lokalnih zasedb v 80. letih, ojačevalci znamke Superfool, ki jih je v domači delavnici izdeloval domačin Jure Škodič, njegova redka bas kitara Fender ter prav tako redka kitara Gibson Ekija Alilovskega.

Posebna vitrina je posvečena kitaristu Dragu Dellabernardini (1948-2018), vsestranskemu umetniku in sodelavcu avantgardne skupine OHO. Na ogled so njegova električna kitara, kitarski efekt in podpisana fotografija, možno pa je slišati tudi dve avtorski skladbi, ki ju je napisal za zasedbo Sinovi, ter domače posnetke, odigrane z akustično kitaro. Kot pravi Kaluža, nobenega od teh posnetkov ni možno slišati nikjer drugje.

Rdeča nit razstave je tudi nekakšna nostalgija in Kaluža si želi, da bi jo ustvarjalci vzeli za svojo. “Muzej je tukaj, da beleži lokalno zgodovino in del tega glasbenega dogajanja je že postal del zgodovine, saj so nekateri bendi stari 60 let. Ideja je, da glasbeniki pridejo na razstavo, pri nastajanju katere so mnogi sodelovali, da se v njej prepoznajo. Poleg tega je razstava o tako množičnem pojavu, kot je rock, dobra priložnost, da privabimo kakšnega obiskovalca, ki v muzeje na zahaja prav pogosto.”

Da je Postojna več kot le samooklicana prestolnica rocka, nenazadnje dokazuje tudi to, da je že od leta 1993 prizorišče božičnega rock koncerta. Na razstavi, ki jo spremlja dvojezičen katalog, je na ogled plakat za prvi božični koncert, na katerem je od šestih bendov igrala polovica domačih. Župan Igor Marentič, ki ima tudi sam pestro rockersko zgodovino kot basist, je na izredno dobro obiskani otvoritvi izrazil navdušenje, da se je pokrajinski muzej lotil tako zanimivega poglavja postojnske zgodovine.

Zadovoljstvo nad razstavo so izrazili tudi številni obiskovalci, ki so kustosa nagradili z gromkim aplavzom, čeprav so nekateri v šali ugotavljali, ali so pravzaprav bolj veseli ali bolj žalostni, da so že del zgodovine. Kot je dejala Polona Škodič, pevka ljubljanske zasedbe Odiseja 2000 in občasno postojnske Črne gradnje, “sami nismo vedeli, da smo tkali zgodovino rocka v Postojni”. Nekdo pa je dodal, da še dobro, da o tem takrat niso razmišljali. Na dogodku so zaigrali Aliens, udeležil pa se ga je tudi državni sekretar z ministrstva za kulturo Marko Rusjan, ki se je v kratkem nagovoru spominjal svojih nekdanjih “špilov” v postojnskem hotelu Kras.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v muzeju, nosi pomembno simboliko zgodovine rocka tudi grafična podoba razstave, saj je zasnovana na barvah originalnih plakatov iz 60., 70., 80. in 90. let, ki so razstavljeni tudi na razstavi. Simbol razstave pa je poleg barv tudi ilustracija akademskega slikarja iz Postojne Leona Zuodarja, ki je na podlagi zgodb z domače rock scene pripravil ilustracijo banda, ki je tako star, da se je zarasel skupaj.

Back to top button