Pred Tolminskim muzejem razstava Trije gradovi, tisoč zgodb

Tolminski muzej je ob zaključku projekta, ki so ga predvsem skozi arheološka izkopavanja izvajali v imenu občine Tolmin v okviru projekta Merlin CV, pripravil razstavo Trije gradovi, tisoč zgodb, ki odstira pogled v zgodovino treh nekdanjih grajskih stavb v Tolminu. Od danes bo na ogled na ploščadi pred Tolminskim muzejem.

Potem ko so pred tednom dni za stavbo Tolminskega muzeja odprli razstavo Znak evropske dediščine, ki jo je pripravila Evropska komisija, pred muzejem odpirajo še razstavo, ki odstira pogled v zgodovino treh nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine.

Kot je povedala direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar, ki je skupaj s kustosom arheologom Mihom Mlinarjem avtorica razstave, so v muzeju v zadnjih treh mesecih sodelovali pri več mednarodnih projektih, med njimi je tudi projekt Merlin CV, ki je del programa Interreg Italija-Slovenija. V letu 2020 so v okviru omenjenega projekta izvedli arheološke raziskave na ostankih gradu na Kozlovem robu ter na lokaciji na Doru na travniku v starem delu Tolmina ob Tolminki izdelali tri sondaže, ki so potrdile obstoj nekdanjega patriarhovega dvora na omenjeni lokaciji.

Po besedah direktorice muzeja je bil Tolmin v zgodovini izjemno pomembno mesto, še posebej v srednjem veku, ko je imel kar dva srednjeveška gradova – na Kozlovem robu in na lokaciji na Doru. Tretji dvorec je nastal po propadu gradu na Kozlovem robu, ko so v Tolminu zgradili še tako imenovani Coroninijev dvorec, v osrednjem delu katerega danes domuje Tolminski muzej.

“Vse tri grajske stavbe so izrednega pomena za Tolmin in širši prostor, nenazadnje nas povezujejo tudi z obmejnim italijanskim prostorom v Furlaniji, saj so vsi lastniki grajskih stavb prihajali prav iz obmejnega območja,” je izpostavila Damjana Fortunat Černilogar.

Na razstavi Trije gradovi, tisoč zgodb so predstavljeni vsi trije pomembni kulturni spomeniki z območja Občine Tolmin, del razstave pa posvečajo tudi obiskom znanih oseb v Tolminu oziroma na tolminskih gradovih. Manj znano je, da je Tolmin konec 12. stoletja obiskal nemški pesnik Hartmann von Aue in v svojem delu Erec Tolmin in tolminski grad to tudi omenil, bolj pa je znan obisk Danteja Alighierija. Ob letošnji 700. obletnici smrti italijanskega pesnika se na razstavi dotaknejo tudi legende o Dantejevem obisku Tolmina, tolminskega gradu in Zadlaške oziroma Dantejeve jame.

Source
STA
Back to top button