Pred dnevom muzejev odprli panojsko razstavo in razglasili Valvasorjeve nagrajence

Muzejske organizacije so dan pred mednarodnim dnevom muzejev, ki bo v soboto, predstavile svoje aktivnosti. Ob tem so odprli že tradicionalno panojsko razstavo pri Slovenskem etnografskem muzeju, kjer na svoje vsebine opozarjajo državni muzeji. Razglasili so tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki jih bodo podelili prihodnji teden.

Mednarodni muzejski dan, ki ga v Sloveniji organizira slovenski odbor Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM Slovenija), bo letos potekal na temo Muzeji za izobraževanje in raziskovanje.

Kot je povedala predsednica Jana Babšek, je bilo lani udeleženih 37.000 muzejev iz 158 držav, kar je “precejšnja moč, ki lahko v družbo uvaja določene spremembe”. Muzeji namreč po njenih besedah že dlje časa niso več le razstave, ampak tudi dinamična izobraževalna središča ter se povezujejo z različnimi skupnostmi za promocijo demokracije, miru, enakosti, inkluzivnosti, participativnosti in od nedavnega tudi ciljev trajnostnega razvoja.

Od mednarodnem dnevu muzeji vabijo z dnevom odprtih vrat, ob tem pa ICOM razpiše tudi nagradi za mednarodno prepoznavne projekte ter za promoviranje teme predhodnega muzejskega dneva. Nagradi nato podelijo proti koncu koledarskega leta. Pred tem se združijo tudi na panojski razstavi nacionalnih muzejev, ki so jo tokrat zasnovali v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo. Po besedah direktorice muzeja Maje Vardjan vsak od 13 muzejev na panoju predstavlja aktualne programe in vsebine, povezane z letošnjo Icomovo temo.

Mednarodnega muzejskega dneva pa ne bi bilo brez ustanov, tako javnih kot zasebnih, ki se ukvarjajo z muzejsko dejavnostjo, je izpostavila Alenka Černelič Krošelj, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, v katero so povezane. “Naša naloga je predvsem ta, da smo čuječi pri spremembah zakonodaje in razvoju našega sektorja,” je povedala. Pri tem je spomnila na nedavno sprejeto nacionalno strategijo za področje muzejev in galerij, pri kateri so sodelovali predstavniki vseh stanovskih organizacij.

Kot glavni cilj pa je omenila izboljšanje položaja muzejske dejavnosti s tem, da bi spremenili zakonodajo: “V skupnosti muzejev, pa tudi vseh stanovskih organizacijah govorimo, da potrebujemo področni zakon, saj so se muzeji v preteklih letih izjemno razvili ravno v smeri večje družbene angažiranosti in drugih nalog, ki jih prevzamemo, na kar kažejo tudi programi in mednarodni muzejski dan.” Spomnila je še na vsakoletno Poletno muzejsko noč kot največjo muzejsko akcijo v letu in na njihovo širjenje prek spleta, kot je akcija Naprej v prihodnost, ki jo oblikujejo dvakrat letno.

Čeprav je dan muzejev 18. maja, muzejska stroka s svojimi vsebinami praznuje vse leto, je prepričana predsednica Slovenskega muzejskega društva Maja Hakl Saje. Društvo se v sam dan vključuje z Valvasorjevimi nagradami, ki jih podeljujejo na podlagi razpisa.

Letošnje dobitnike nagrad in priznanj, ki jih bodo podelili v torek v Narodni galeriji, je razglasila predsednica komisije Marjetka Balkovec Debevec. Kot je povedala, največ prijav prejmejo za nagrado za enkratne dosežke, ki jih bodo prejeli Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina za razstavo Kruha in iger o slikarstvu Toneta Kralja med drugo svetovno vojno, avtorska skupina za razstavo Universum Plečnik: Od delavnice in mita ter Janko Boštjančič in Andrej Gaspari za razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne.

Dobitnika za življenjsko delo sta tokrat dva – arheologinja in muzealka Verena Perko ter umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar. Podelili bodo še pet častnih priznanj in Valvasorjev nagelj, o katerem odloča komisija po lastni presoji.

Back to top button