Pomurski muzej je 100. obletnico rojstva znanega umetniškega fotografa Jožeta Kološe – Kološa počastil z več projekti. Izdal je njegovo monografijo in fotomape fotografij ter pripravil virtualno, ulično in pregledno razstavo.
Virtualno razstavo so poimenovali Soboški pogledi: nekoč in danes, ulično Murska Sobota skozi objektiv Jožeta Kološe – Kološa, pregledno razstavo pa Jože Kološa – Kološ. V Pomurskem muzeju namreč hranijo celotno zbirko fotografij, negativov in pozitivov, ki jim jo je umetnik podaril in so zbrani v Kološevem kabinetu umetniške fotografije.
Ta je zastavljen kot stalna zbirka in hkrati študijski kabinet, ki ohranja zapuščino več kot 1600 izvirnih Kološevih umetniških fotografij, desetine steklenih plošč, zbirko okoli 20.000 negativov ter del fotografske opreme.
Besedili v monografiji sta napisala Tamara Andrejek, ki je predstavila muzejsko zbirko, in umetnostni zgodovinar Janez Balažic, ki je opisal Kološevo umetniško fotografsko delovanje, kot kustos v muzeju pa je pred leti tudi prevzel umetnikovo zbirko.
Po besedah Balažica sodi Kološ med osrednje nosilce fotografskega modernizma na Slovenskem, njegov vpliv je mogoče zaznati tudi v širšem, srednjeevropskem kulturnem prostoru.
Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs pravi, da Kološa precej dobro poznajo predvsem v Prekmurju, Sobočani najbolj po fotografijah mesta oz. dokumentarnih fotografijah.
“Manj poznajo njegovo umetniško fotografijo, saj se je kot fotograf umetnik razvil šele, ko je odšel iz Prekmurja v Koper, takrat je zelo veliko delal za različna podjetja, vodil je tudi fotoslužbo v tovarni Tomos. Zanimive so tudi fotografije s srečanj in kolonij, kot je Koštabona, ki jo je začel. Imamo jih celo serijo in zato ga seveda dobro poznajo tudi drugod, saj je polovico življenja preživel izven Prekmurja,” dodaja Fujsova.
Celotne Kološeve zapuščine v muzeju še niso pregledali in digitalizirali, v monografiji pa so predvsem njegovi portreti in eksperimantalne fotografije, ki kažejo na njegovo fotografsko raznolikost.
Pomurski muzej je te dni izdal tudi novo številko Zbornika soboškega muzeja. Ta je splošna, poleg muzejskih raziskovalcev, ki predstavljajo teme z različnih področij delovanja muzeja, od arheologije prek etnologije do zgodovine, so avtorji prispevkov tudi zunanji sodelavci iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške.
