Po raziskavah pandemija vzpodbudila k branju in izposojanju knjig

Statistični urad RS (Surs) je ob kulturnem prazniku objavil nekaj statistik za leto 2021. Po statističnih podatkih je bilo izdanih 5813 naslovov tiskanih knjig in brošur. Po raziskavi Repozitorija Univerze v Ljubljane iz leta 2021 so Slovenci med epidemijo brali več, zlasti leposlovja. Pestro je tudi trgovanje s knjigami na spletnem portalu bolha.

 

Po podatkih Sursa je leta 2021 1585 slovenskih založnikov, med njimi 332 samozaložnikov, izdalo 5813 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega 37 odstotkov leposlovnih del. Od tega je bilo 1222 izvirnih slovenskih del, 939 pa prevodov. Med leposlovjem je bilo 250 knjig poezije, od tega 202 slovenskih. Izdanih je bilo tudi 1614 e-knjig in brošur, nekatere med njimi so na voljo tudi v tiskani obliki. Leta 2021 je izhajalo 1588 tiskanih serijskih publikacij in 1067 elektronskih serijskih publikacij, kažejo podatki Sursa.

V splošne knjižnice, te so organizirane v mrežo 276 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov, je bilo leta 2021 vpisanih skoraj 399.000 članov. Od tega jih je bilo 29 odstotkov mlajših od 15 let. Izposodili so si 18,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so imeli sedem milijonov obiskov, kar pomeni, da je knjižnico vsak član povprečno obiskal skoraj 18-krat.

“Evropejci smo največji knjižni molji na svetu in vsak dan porabimo vsaj eno uro za branje,” pa so podatke raziskave World Reading Habits in 2021, ki so jo izvedli na spletni strani gedditnig.com, povzeli pri marketinški agenciji Adrema. Največje število bralcev imajo na Finskem, Poljskem in Estoniji. Skoraj 17 odstotkov Fincev namreč trdi, da je branje njihova najljubša zabava. Podatkov za Slovenijo raziskava ne razkriva, so pa podatki Javne agencije za knjigo iz leta 2019 pokazali, da vsak dan bere knjige le devet odstotkov Slovenk in Slovencev.

Obdobje pandemije je številne vzpodbudilo k branju knjig. Po podatkih raziskave, ki so jo leta 2021 opravili pri Repozitoriju Univerze v Ljubljane, je 200 anketirancev, ki so bili večinoma študentje in ženske srednjih let, povedalo, da so med epidemijo brali več, največ pa so posegali po leposlovju. Vse te zvrsti najdemo tudi na največjem slovenskem oglasniku bolha.com, kjer je kategorija Knjige, revije in stripi na drugem mestu po številu oglasov med vsemi kategorijami in v kateri je trenutno aktivnih kar 250.278 oglasov, so poudarili pri Adremi.

Med deli, ki jih je mogoče kupiti na portalu med 15.500 antikvarnimi knjigami, je tudi originalna prva ilustrirana različica Prešernovih poezij. Na trgu naj bi jih bilo samo 500. Zapisana cena za originalne Prešernove poezije je 1225 evrov.

Sodeč po raziskavi World Reading Habits se je najbolj povečalo zanimanje za stripe, kar za 146 odstotkov. Priljubljenost stripov se kaže tudi v Sloveniji, na portalu bolha.com je zanje več kot 2400 oglasov. Veliko zanimanje vlada zlasti za kultni strip Alan Ford, ki sta ga leta 1969 ustvarila risar Magnus in pisec Max Bunker.

Source
STA
Back to top button