Osnutek predloga novega zakona o varovanju kulturne dediščine v javni obravnavi
Ministrstvo za kulturo je pripravilo osnutek predloga novega zakona o varovanju kulturne dediščine. Kot so zapisali, bo novi zakon zagotavljal sodobnejši, bolj dostopen in trajnostno naravnan okvir za varovanje kulturne dediščine. Osnutek, objavljen na portalu eDemokracija, je v javni obravnavi do vključno 31. januarja.
Novi zakon bo po navedbah ministrstva omogočil boljšo dostopnost muzejev in kulturnih spomenikov, uvedel nove ukrepe za učinkovitejšo zaščito ogroženih stavb in predmetov ter ustvaril boljše pogoje za vključevanje dediščine in muzejev v turizem in razvojne projekte. Odgovarja tudi na izzive sodobnega časa, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in spremenjene družbene potrebe, ter postavlja jasne temelje za učinkovito, pregledno in trajnostno upravljanje dediščine.
Zakon iz leta 2008 danes ne omogoča več dovolj preglednih, predvidljivih in učinkovitih postopkov za varovanje dediščine, pojasnjujejo na ministrstvu. Pojavila se je potreba po zakonski ureditvi digitalizacije, ravnanja z digitalnimi gradivi in varstvom osebnih podatkov. Pomembna spodbuda za spremembo je bila zahteva po celovitejši ureditvi muzejske dejavnosti.
Nova, bolj pregledna struktura zakona omogoča lažje razumevanje vsebin in bolj sistematično izvajanje ukrepov. Predlog glede na osnutek prinaša posodobitev sistema za varovanje kulturnih spomenikov in nepremične dediščine ter jasneje opredeljuje odgovornosti in naloge vseh deležnikov v sistemu varovanja dediščine. Prinaša tudi bolj sistematično načrtovanje v prostorskih aktih. Poudarjeno je sodelovanje lastnikov, občin in strokovnih institucij pri načrtovanju posegov v dediščino.
Predlagano besedilo novega zakona upošteva digitalizacijo in celovito ureja register dediščine. Nova ureditev prinaša sodoben, javno dostopen in centraliziran register kulturne dediščine, ki bo zagotavljal preglednost in dostopnost podatkov o nepremični, premični in nesnovni dediščini.
Eno od pomembnejših poglavij nastajajočega zakonskega predloga je namenjeno posodobitvi javne službe muzejev in premične dediščine. Uvaja celovito ureditev področja muzejske dejavnosti z jasnimi vlogami in nalogami državnih, občinskih in zasebnih muzejev ter oblikovanjem trajne in stabilne nacionalne muzejske mreže. Vzpostavljeni bodo jasni standardi za upravljanje in varstvo muzejskih zbirk, vključno z ukrepi za ohranitev predmetov nacionalnega pomena ter za sistematično hrambo in predstavitev arheoloških najdb.
Kot so še zapisali na ministrstvu za kulturo, želijo z novim zakonom zagotoviti tudi učinkovitejši odziv na podnebne spremembe in vzpostaviti bolj trajnostno upravljanje dediščine. Zakon uvaja ukrepe za boljšo zaščito dediščine pred naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami. Pri načrtovanju obnove, vzdrževanja in posegov v dediščino bodo v ospredju trajnostni pristopi.
Zakon tudi poudarja pomen vključevanja skupnosti pri varovanju dediščine. S tem omogoča večjo javno dostopnost dediščine, sodelovanje lokalnih prebivalcev in organizacij pri njenem upravljanju ter ozaveščanje o pomenu kulturne dediščine. Spodbuja deljenje dobrih izkušenj, pristopov in primerov pri varovanju nesnovne dediščine ter sodelovanje posameznikov in skupin za njeno obogatitev v skladu z mednarodnimi smernicami.
