
Blejski grad, ena najbolj obiskanih slovenskih znamenitosti, močno občuti posledice pandemije covida-19. Trenutno ga dnevno v povprečju obišče okoli 600 ljudi, kar je štirikrat manj kot pred dvema letoma. Predvsem pa se v Zavodu za kulturo Bled bojijo jeseni in zime, zato skrbno varčujejo. Zaustavili so tudi investicije.
“V poletnem času smo v predkoronskih letih dnevno v povprečju imeli na gradu med 2500 in 2800 obiskovalcev. Sedaj jih je v povprečju okoli 600,” je za STA povedal direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. “Živimo v povsem novih časih, ki se jih bomo morali navaditi, saj takšnih, kot so bili, verjetno ne bo več,” je ocenil.
Zlasti se jim pozna upad gostov z bolj oddaljenih trgov, saj so v prejšnjih letih kar 76 odstotkov obiskovalcev predstavljali letalski potniki. Največ jih je bilo iz Azije in ZDA. Sedaj teh gostov praktično ni. Največ obiskovalcev je individualnih gostov iz Slovenije, Nemčije, Madžarske in Češke. V zadnjih dneh opažajo tudi porast obiskovalcev iz Nizozemske.
Slovenski gostje lahko vstopnino za grad, ki za odraslo osebo brez popustov znaša 13 evrov, poravnajo tudi z novimi turističnimi boni. Zaenkrat velikega zanimanja ni. Ker postopek plačila z bonom traja približno pet minut, pa so na Blejskem gradu v primeru večjega koriščenja bonov pripravljeni na možnost, da bi plačila z boni izvajali na eni, takojšnja plačila pa na drugi blagajni, da ne bi prihajalo do zastojev in slabe volje.
“Ob prometu, ki ga imamo trenutno, smo sicer nad vodo, smo pa zaskrbljeni, ali bomo ustvarili dovolj rezerve do naslednjega poletja, saj jeseni, preko zime in spomladi zagotovo ne bo takšnega obiska, kot je sedaj, in to obdobje bo treba nekako preživeti,” je o bojazni pred novim valom epidemije, zapiranjem meja in zmanjšanjem obiska izven glavne sezone spregovoril Završnik.
Skrbi ga, ali bodo deležni pomoči države, s katero so v Zavodu za kulturo Bled, ki upravlja tudi z blejsko festivalno dvorano, prebrodili lansko leto, ko so prihodki strmoglavili s 5,3 milijone evrov v letu 2019 na 1,2 milijona evrov. Medtem ko je zavod v letu 2019 ustvaril milijon evrov presežka prihodkov nad odhodki, je lani zabeležil nekaj več kot 300.000 evrov minusa.
“Država je sedaj nekatere oblike pomoči zaprla, obstaja pa še pomoč v obliki skrajšanega delovnega časa. Tako da bomo videli, kaj nas čaka. Zato je sedaj naša edina možnost maksimalno varčevanje, da, kolikor le moremo, dajemo na stran za slabe čase, ki bodo zagotovo prišli,” je dejal Završnik in spomnil, da so lansko leto preživeli tudi s pomočjo zadolževanja.
Število obiskovalcev je lani zaradi pandemije z rekordnih 583.000 v letu 2019 strmoglavilo na 90.000, pri čemer je 30.000 obiskovalcev prišlo v prvih mesecih, še pred razglasitvijo epidemije. Upad števila obiskovalcev in posledične finančne težave so vodili v zaustavitev načrtovanih investicij, med katerimi bi bila ključna naložba v dvigalo.
Pri racionalizaciji poslovanja je Zavodu za kulturo Bled v pomoč, da so v zadnjih desetih letih grad in Festivalno dvorano celovito prenovili, s čimer so med drugim zmanjšali stroške energije. “Zato sedaj lažje prenašamo te razmere in tudi ta nižji obisk zadošča, da se pokrivamo. Stojijo pa projekti in razvoj, ki bi se odvijali, če bi bilo poslovanje normalno,” je še izpostavil Završnik.