NUK pridobil arhive grafičnih oblikovalcev Jožeta Brumna in zakoncev Skalar
V rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so pridobili arhive slovenskega pionirja oblikovanja Jožeta Brumna in zakoncev Judite in Petra Skalarja. Po besedah skrbnika rokopisne zbirke NUK Marijana Rupnika ponujata vpogled v vizualno kulturo Slovencev in razvoj oblikovanja skozi desetletja, od prvih povojnih poskusov modernizma.
“Ne gre samo za črkovno zadevo, ampak je zbirka ravno tako kot razmišljanje literata, pesnika, pisatelja vizualni spomin slovenstva in naša naloga v rokopisni zbirki je ravno v tem, da hranimo te dokumente slovenske kulture”, je za STA povedal Rupnik.
Zakonca Skalar sta oblikovala več prepoznavnih korporativnih znakov in celostnih grafičnih podob znanih slovenskih in tujih podjetij. Peter Skalar je na današnji predstavitvi izpostavil grafično podobo Ljubljanske banke, pri kateri so v Studiu MSSV, ki so ga sestavljali zakonca, Janez Suhadolc in Matjaž Vipotnik pripravili tudi logotip, glasila ter manjše publikacije.
Judita Skalar je med drugim oblikovala podobe IUV Industrije usnja Vrhnika, GPG Gradbenega podjetja Grosuplje, podjetja usnjenih izdelkov Toko, znak in tiskovine za Občino Krško. Skalar se je podal tudi na področje knjižnega oblikovanja, med najbolj znanimi so knjižne zbirke Nove revije, revije Sinteza, katalogi ter oblikovanje razstav v Narodni galeriji. Prejela sta Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Brumen (1930-2000) sodi med pionirje povojnega modernističnega grafičnega oblikovanja na Slovenskem. Ustvaril je veliko odmevnih korporativnih znakov, med njimi so znak časopisne hiše Delo, celostna podoba Univerze v Ljubljani in ljubljanskega grafičnega bienala ter znake RTV Zagreb.
Brumnovo delo je predstavila njegova vdova, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob. Po njenih besedah Brumen pri delu ni zaostajal, temveč kazal pot naprej dogodkom, ki so se odvijali. Ob tem je izpostavila kataloge za bienale v Sao Paulu in Benetkah. Po njenih ocenah je naredil “velik korak naprej in se ni oziral na to, kaj je mogoče v nekem blagem konservativizmu bolj sprejemljivo”.
Pri njegovem knjižnem oblikovanju je izpostavila opremo monografije Janeza Bernika iz leta 1967, Integrale Srečka Kosovela in pesniške zbirke Kajetana Koviča. Izdeloval jih je panoramsko. Med dosežki knjižnega oblikovanja so tudi zbirke Svetovni klasiki, Sto romanov, Misel in čas ter revije Oder 57, Sodobnost in delo za Moderno galerijo.
Za svoje delo je Brumen prejel številne nagrade, med njimi dve zlati medalji na BIO in več nagrad na beograjskem knjižnem sejmu. Bil je prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij (1967). Njegova dela so bila razstavljena na več kot 40 skupinskih razstavah doma in po svetu. Po smrti leta 2020 so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili razstavo Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit.
