NSK skozi raziskavo o modelih ocenjevanja javno financiranih programov v tujini
Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je danes seznanil z raziskavo kreativnega centra Poligon, v kateri so analizirali modele razporejanja državnih sredstev za kulturno-kreativni sektor v Franciji ter na Češkem in Danskem. Raziskava je pokazala, da se ti razlikujejo, določeni danski vzorci pa bi lahko bili uporabni tudi za Slovenijo.
Eva Matjaž iz Poligona je ob predstavitvi raziskave pojasnila, da je trenutna slovenska ureditev precej bolj transparentna in dostopna, kot recimo na Češkem, ki je “daleč za nami”. Danska ima nekatere nastavke, ki bi bili uporabni tudi za Slovenijo, Francija pa zaradi svoje razvejanosti nima centraliziranega sistema financiranja.
Nobena od teh držav na primer nima ustanove, kot je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, nacionalni center za film imajo vse, za knjigo pa ga ima samo Francija. Komisije, ki ocenjujejo programe in projekte, so vedno sestavljene iz uglednih področnih strokovnjakov, ki opravljajo različne poklice znotraj področja, ti tudi postavljajo kriterije za ocenjevanje.
Od navedenih je Danska edina, ki si prizadeva, da bi bila politika umaknjena iz stroke, v središče pa ne postavlja rezultatov umetniškega dela, ampak delavca samega. Ima največ potencialno koristnih nastavkov za spremembo slovenskega modela, je med drugim povedala soavtorica raziskave.
Analizo je naročil NSK, saj se prihodnje leto obeta nov cikel štiriletnih programskih razpisov na ministrstvu za kulturo. Člani NSK so se strinjali, da bi raziskava lahko bila uporabna za nadgradnjo trenutnih praks, vendar pa so se spraševali tudi, ali bi bilo smiselno poenotiti metodologijo na vsa področja, ki so si med seboj različna, pri čemer je bil omenjen film.
Kot je dejal predsednik sveta Jurij Krpan, se pri razpisih vedno pojavljajo enaka vprašanja, ki segajo od konflikta interesov do višine sredstev, ki so na razpolago, in deleža lastnih sredstev prijavitelja. Tanja Petrič je izpostavila, da za razliko od evropskih na domačih razpisih ni znana višina sredstev za posamični projekt, kar je pripisala razlogu, da denar prejme čim več prijaviteljev.
Članici Majdi Širca se denimo ne zdi sporno, da ocenjevalne komisije imenuje minister, pristojen za kulturo, na predlog strokovnih združenj. Uroš Korenčan pa je med drugim izpostavil, da je pri menjavi modelov potrebna previdnost, da se ne uniči obstoječega stanja, ker je to lahko nepovratno.
Kot je povedala vodja direktorata za razvoj kulturnih politik na ministrstvu Tjaša Pureber, razpise pospešeno digitalizirajo. Članom NSK je podrobneje pojasnila tudi nekatere dele načrtovanih sprememb zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, o katerih se je NSK seznanil na prejšnji seji. Med drugim, kako so si zamislili karierno dinamiko pri samozaposlenih v povezavi s pravico do plačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Glede na trenutne finančne zmožnosti na ministrstvu predlagajo, da bi samostojnim delavcem v kulturi krili prispevke sorazmerno do 130 odstotkov cenzusa.
