Nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2024 so vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Nika Autor s prefinjenim vizualnim jezikom ustvarja zgodbe, v katerih združuje refleksijo družbene stvarnosti in poetične impresije, njena dela pa se gibljejo na presečišču vizualne umetnosti in filma. Vsebinsko v svojih delih obravnava teme, povezane z migracijami, delavskimi pravicami in politikami kolektivnega spomina. Kot osrednje izrazno sredstvo ji služi format eksperimentalnega video eseja, ki pa v muzejskih in galerijskih formatih preraste kar v prostorske instalacije, piše v utemeljitvi nagrade.
Umetnica, ki je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in doktorirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, svoja dela predstavlja na številnih mednarodnih razstavah, v obdobju zadnjih treh let pa zasnovala dve samostojni razstavi Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili v +MSUM leta 2022 in Crvene šume v MSU Zagreb lani. Ustvarila je tudi serijo eksperimentalnih filmov, med drugim tudi trilogijo dokumentarnih filmov, je tudi avtorica dveh filmov Obzornik 80 – Metka, Meki in Obzornik 242 – Sunčane pruge. Svoje projekte je predstavljala na večjih mednarodnih razstaviščih doma in v tujini, med drugim v New Yoku, Rimu in Londonu.
Grupa Ee je oblikovalski kolektiv, ki deluje od leta 2005. Vodijo ga Mina Fina, Damjan Ilić in Ivian Kan Mujezinović. V zadnjih letih delovanja je kolektiv z vztrajnim ukvarjanjem z naročniki na področju kulture uspel ustvariti poseben in zelo izrazit oblikovalski opus, ki ga odlikujejo izjemna inventivnost, sporočilna jasnost in obenem koherentnost.
“Eksperiment, neobremenjenost, drugačnost, odprtost, sposobnost črpanja iz sodelovanja, iznajdljivost …,” so v utemeljitvi navedli lastnosti delovanja skupine. “Nenazadnje pa gre seveda tudi za jasnost in prepoznavnost oblikovalskega jezika, tehnično dovršenost in konsistentnost, kar vse skupaj je, gledano kot celota, zanesljivo redkost v današnji družbi. Poseben dosežek Grupe Ee je tudi v tem, da ti atributi in njihova prepoznavnost niso omejeni zgolj na kulturni prostor Slovenije, temveč se odpirajo dejansko tudi širše v Evropo,” med drugim piše v utemeljitvi.
Tomaž Grom se je v zadnjih letih izkazal kot eden najzanimivejših umetnikov pri nas. Kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh se je uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru. Grom se glasbe loteva odprto in v dialogu s časom in prostorom, v katerem živi.
Odlikuje ga prepoznaven zvočni in širše umetniški izraz. Njegova praksa lucidno vstopa v polja glasbe, poezije, sodobnega gledališča in plesa, filma, videa, sodobne in večmedijske umetnosti. Kot basista ga lahko slišimo na improvizacijskih dogodkih po Evropi in na kritiško priznanih ploščah. Z zasedbo Oholo! na plošči Šiba (2024) zvedavo dreza in širi polje sodobnega jazza. Njegov nagrajeni film Ne misli, da bo kdaj mimo (2023) uspe kruto usodo iz svojega zasebnega življenja prikazati na celovit, izviren in presunljiv način. Po oceni komisije je izjemnega pomena za razvoj neodvisne produkcije tudi njegovo delovanje umetniškega vodje Zavoda Sploh.
Nataša Kramberger je v slovenski literarni prostor vstopila pred skoraj dvema desetletjema. Leta 2007 je izdala prvenec Nebesa v robidah, za katerega je prejela Evropsko nagrado za književnost. Sledilo je več literarnih del različnih žanrov, denimo žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu ter nato avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji leta 2017. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev.
V njih opisuje svojo transformacijo iz urbane Berlinčanke v ekološko kmetovalko v Jurovskem dolu na Štajerskem. Pisanje avtorice je glas kmetic, morda eden največkrat preslišanih glasov v zgodovini, glas, ki smo ga večkrat slišali literariziranega kot pa resničnega. A avtorica kot kmetovalka upoveduje lastno izkušnjo, deli lastno znanje, pripoveduje o stvareh, ki niso le literarna forma, ampak stvarnost zemlje; ne le kot grude ali prsti, ampak tudi kot planeta, piše v utemeljitvi nagrade.
Nina Rajić Kranjac je po oceni komisije v obdobju zadnjih treh let na slovenskih odrih režirala tri prebojne uprizoritve: leta 2022 v Prešernovem gledališču Kranj Zaprto študijo. New Constructive Ethics Ivana Viripajeva, lani pa Mrakijado po dramah Ivana Mraka v SNG Drama Ljubljana in Angele v Ameriki Tonyja Kushnerja v Slovenskem mladinskem gledališču.
Te uprizoritve so bile deležne izjemnega priznanja občinstva ter strokovne javnosti. Letos sta dve uprizoritvi prejemnici tako Šeligove nagrade na Tednu slovenske drame (Mrakijada) kot velike Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev (Angeli v Ameriki). Zaprta študija. New Constructive Ethics pa je veliko Borštnikovo nagrado prejela že leto pred tem, so spomnili v utemeljitvi.
V filmografiji Julija Zornika so številna izstopajoča in doma ter po svetu nagrajena filmska dela. Oblikoval je zvok pri mednarodno uspešnih filmih, kot sta Morena v režiji Antoanete Alamat Kusijanović, ki je bil predstavljen v Cannesu in je zanj prejel tudi vesno za najboljši zvok, ter Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil prestižnega cezarja. Med drugim se je podpisal pod zvočno podobo enega najbolj opaženih filmov iz regije, hrvaškega Varen kraj Juraja Lerotića, ustvaril pa je tudi napeto in sugestivno zvočno podobo filma Opazovanje Janeza Burgerja, za kar je tudi prejel vesno za najboljši zvok.
Njegova so tudi nenavadna, “še nikoli slišana” in precizno oblikovana zvočna okolja za številne filme, leta 2022 pa je z Vasjo Lebaričem ustvaril še svoj lastni filmski projekt – udaren eksperimentalni kratki film XX, so spomnili v komisiji in Zornikovo delo pri filmu označili za prepoznavno in izstopajoče, zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
