Na vileniški okrogli mizi o umetni inteligenci in ustvarjanju

Letošnji mednarodni literarni festival Vilenica je posvečen tudi umetni inteligenci in prav o njej in ustvarjanju, predvsem literarnem, je tekla beseda na okrogli mizi v torek zvečer. Enoznačnega odgovora, ali je umetna inteligenca dobra ali slaba, ni bilo. So pa z umetno inteligenco povezana številna vprašanja.

Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Aljoša Harlamov, so poleg letošnje prejemnice nagrade Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje, hrvaške avtorice in aktivistke Monike Herceg, sodelovali še spletni interaktivni umetnik Vuk Ćosić, znanstvenik Simon Krek, pisatelj in pesnik Dušan Šarotar, na letošnji Vilenici slovenski avtor v središču, in pesnik ter prevajalec Jernej Županič.

Krek, ki tudi koordinira razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela, je menil, da to, čemur danes pravimo umetna inteligenca, v bistvu ni inteligenca v pravem pomenu. To, kar je sedaj na voljo, je po njegovem še daleč stran od tega, da bi imelo kakršnokoli zavest ali zavedanje. Gre bolj za stohastično papigo, saj stroji ponavljajo to, kar imajo v modelih, je ponazoril.

Današnja umetna inteligenca, ki lahko na področju umetnosti sicer že ustvari dober rezultat, a to ni pravo avtorsko delo, tako deluje na podlagi podatkov in brez zavesti. Kar je vnešeno v model, zvok, slike, video, besedilo ali karkoli drugega, je tako proizvedeno brez zavedanja o končnem rezultatu. A kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ni mogoče napovedati, je opozoril Krek.

Na vprašanje, kako v interaktivnem in internetnem okolju določiti mejo med delom umetnika in strojem, se je Ćosić navezal na razvoj različnih tehnologij skozi zgodovino in dejal, da so nove tehnologije vedno vzbujale pomisleke. Že ob izumu nalivnika je bilo slišati opozorila, da bo poezija postala strojna in ločena od človeške duše. Ob tem je še dejal, da ne gre za vprašanje, kako, da je Mozart ustvaril svoja veličastna dela brez sintetizatorja, ampak, kaj bi zdaj naredil z njim?

Bistvo po njegovem tudi ni zgolj v uporabi novega mehanizma ali stroja, ampak, ali bomo delali še naprej na enak način. Pri umetni inteligenci po njegovem tudi ne gre zgolj za ustvarjalnost, pač pa tudi za politično ekonomijo in posledično tudi nižanje standardov.

Herceg je pritrdila, da umetna inteligenca na trenutni točki res še ni inteligentna in se ne zaveda sama sebe, je pa toliko bolj pomembno, da ljudje vedo, za kaj jo želijo uporabiti. Osebno se ji koristno zdi vse, kar je lahko v pomoč pri enostavnih opravilih, kar olajša delo in prihrani čas, saj to lahko omogoči več prostora za resnično ustvarjalno delo. Trenutno se ji sicer zdi, da smo obtičali v času, medtem ko tehnologija sama bliskovito napreduje. Pomembno se je tudi zdi vprašanje, ali je in kako je družba pripravljena na vse spremembe, ki jih prinaša umetna inteligenca.

Prihodnost pisanja, umetnosti, ustvarjalnega dela je ne skrbi, bi se pa zagotovo morali več pogovarjati o zlorabah umetne inteligence, tudi v politične namene, in da bi morala biti tako politika kot kultura do tega bolj kritični, je še menila Herceg.

Šarotar je priznal, da ga je umetne inteligence strah, a je hkrati tudi očaran nad tem, kaj vse zmore. Nima pa umetna inteligenca zaenkrat še odgovorov na temeljna eksistencialna vprašanja, ki si jih zastavlja posameznik in so tudi vir človeškega ustvarjanja. Kot enega od izzivov, ki se zastavlja, pa je omenil predvsem, ali bomo znali v prihodnosti razlikovati med umetno inteligenco in človeškim ustvarjanjem. Sam se sicer, kot je dejal, zavzema za ohranitev umetniške inteligence.

Županič je povedal, da je prav zaradi hitrega napredka umetne inteligence, ki se vedno bolj izboljšuje, zelo zaskrbljen zaradi prihodnosti. In sam ne verjame v boljšo prihodnost z umetno inteligenco. Kot je še menil, za samo literarno ustvarjanje umetna inteligenca sicer trenutno še ni koristna, a je hkrati opozoril, da bi lahko v prihodnosti ogrozila na primer prevajalce in njihovo zaposlitev, saj zmore prevajati veliko hitreje. In če je umetna inteligenca na drugi strani lahko navdih za ustvarjanje, sam tudi ni prepričan, če bo v prihodnosti še mogoče ločiti, kaj je umetnost človeka in kaj umetnost umetne inteligence.