Na sklepnem večeru Prevodnega Prangerja 2024, ki je bil v sredo zvečer v Mariboru, so razpravljali o prevajanju risank, s poudarkom na sinhronizacijah na TV Slovenija, kjer se tega lotevajo s profesionalno ekipo in knjižnim jezikom. Prevod mora biti usklajen s sliko, zato se po besedah prevajalke Maje Sever dejansko dela priredbo.
Psihologinja, mladinska pisateljica in urednica mladinskega in otroškega programa TV Slovenija Martina Peštaj je pojasnila, da sama tako kot njena predhodnica na položaju Andreja Hafner Souček želi, da TV Slovenija ostane glasnik kakovostnih vsebin za otroke. Zato se trudijo, da predvajajo najbolj kakovostne risanke, kar vključuje kakovosten prenos vsebine v slovenščino.
Za šolske otroke ohranjajo podnapise, da se urijo v branju in pridejo v stik s tujimi jeziki, za mlajše pa sinhronizirajo. Kot je dejala, imajo svoj nabor prevajalcev, posebej izbranih za risanke, pri sinhronizaciji pa je vedno dejaven tudi režiser, medtem ko komercialne postaje ponavadi delajo samo s tonskim mojstrom in igralci. “Pri nas so to profesionalni igralci, ker izkušnje kažejo, da so za to najbolj primerni. To je mojstrstvo, zato je nujno, da je prevod res dober, da zadeva stoji,” je dejala. Za eno serijo okoli 50 epizod potrebujejo najmanj leto dni časa.
Svoje izkušnje je predstavila strokovnjakinja za sinhronizacijo risank z več kot 30 leti izkušenj, sicer igralka SNG Drama Ljubljana Maja Sever, ki je tudi prejemnica nagrade Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev za prevod serije Knjiga o džungli. Njen prvi prevod so bili Mali leteči medvedki, najbolj ponosna pa je na tiste risanke, ki so jih slovenski otroci vzeli za svoje, npr. Mojster Miha.
Pri tej risanki je kot prevajalsko zanimivost povedala, da je bilo treba najti ustrezen prevod za večkrat ponavljajoče fraze, kot sta “bomo to naredili” in “bomo to zgradili”, ki je bila v angleškem originalu zelo kratka in vedno z drugim glagolom. Na koncu se je odločila, da za vse uporabi “bomo zmogli”, kar se je v Sloveniji zelo prijelo tako med otroki kot starši.
Prevedla je med drugim tudi Pujso Pepo, najtežja pa ji je bila novejša, računalniško animirana serija Govoreči Tom. “Prevajanje za sinhronizacijo ima največ tehničnih ovir od vseh prevajanj, saj mora biti prevod ravno toliko dolg kot lik odpira usta. Tudi ritmično mora biti v sozvočju s tem, kako lik odpira usta,” je pojasnila.
“Delo prevajalca sledi podobi. Slika je na prvem mestu, prevod mora upoštevati sliko. Če je prevod predolg, krajšam tisto, kar je razvidno s slike. Prevajalec torej dela priredbo. Ne sme pozabiti, da prevaja za govorjeno besedo, kar je drugače kot prevod za zapis oz. branje,” je še povedala Maja Sever.
Zaradi vseh teh tehničnih omejitev je prevajalec lahko zelo kreativen. “Za TV Slovenija se prevaja samo v knjižno slovenščino, kar bi se prav tako lahko zdelo kot ovira, a ni. To je kreativna spodbuda,” pravi. Njeno osnovno vodilo je, da “poskuša narediti tako, da gledalec nima občutka, da je risanka tuje delo”.
Prav tako izkušen prevajalec risank, urednik na Radiu Slovenija in komparativist Matej Juh je kot posebnost prevajanja sinhronizacij omenil tudi to, da so v risankah velikokrat vzdihi, vzkliki, smeh itd., ki prav tako terjajo prevajalčevo pozornost. Ker se je treba držati slike, ni dovolj pisna predloga, ampak prevajaš ob sliki. Tempo risank je ponavadi zelo hiter, posebno področje pa je prevajanje imen.
“V Sloveniji je tradicija, da slovenimo imena junakov iz risank. In ko si izmišljaš ime, že delaš reklamno potezo. Ker imena so ponavadi v naslovu, zato se morajo prijeti,” je pojasnil Juh.
Martina Peštaj je dodala, da je bila Slovenija prva država, ki je prevedla ime Telebajski. Z britansko mrežo BBC so imeli dolge in naporne pogovore, da so jim to dovolili, veliko pregovarjanj je bilo potrebnih tudi za Govorečega Toma in Brino. “To je vedno težje dosegati, ker so to mednarodne blagovne znamke,” je pojasnila.
Narečja in naglase dovoljujejo v sinhronizacijah le izjemoma, ker ne želijo ustvarjati stereotipov. Prav tako je treba pri prevajanju paziti, da dosežeš prav tisto starostno skupino občinstva, ki jo želiš nagovoriti. To je še posebej občutljivo pri humorju.
Martina Peštaj tudi opaža, da se risanke s časom spreminjajo, postajajo vedno bolj pogumne. “Včasih so bile zgolj za zabavo, zdaj se pa lotevajo tudi specifičnih tem, zato v prevajanje vključujemo tudi različne strokovnjake,” je dodala.
