Na okrogli mizi v Centru Rog o umetni inteligenci in literarnem prevajanju

V okviru projekta Evropska noč raziskovalcev je sinoči v Centru Rog potekala okrogla miza na temo Umetne inteligence in literarnega prevajanja. Beseda je tekla predvsem o vlogi književnih prevajalcev v kontekstu vse bolj prisotnih strojnih prevajalnikov in kako to vpliva na njihov poklic ter izobraževanje.

Književna prevajalka in soustanoviteljica mednarodnega društva En chair et en os ter predsednica svetovalnega odbora francoskega združenja ATLAS (Društvo za promocijo literarnega prevajanja) Margot Nguyen Beraud je uvodoma izpostavila, da umetna inteligenca temelji na računskih operacijah in algoritmih, tudi računalniški programi za prevajanje temeljijo na računskih operacijah ter zastavila vprašanje, ali je mogoče “izračunati jezik”?

Opozorila je, da strojno prevajanje siromaši jezik, saj aplikacije in platforme za strojno prevajanje uporabljajo najpogosteje uporabljene besede in besedne zveze. Poudarila je, da pri književnem prevajanju ne gre le za prenos nekega besedila iz jezika A v jezik B, ampak gre za proces, pri katerem so izjemno pomembne izkušnje, ki jih prevajalec dobi skozi delo. Ko govorimo o strojnem prevajanju, po njenih besedah govorimo o predprevajanju in urejanje strojnih prevodov ni prevajanje, v Franciji pa želijo prevajalci zaščititi prevajanje kot takšno, je poudarila.

Raziskovalka in profesorica na Univerzi v Salamanci ter članica raziskovalne skupine TRADIC (Translation, Ideology, Culture) Rosario Martin Ruano je povedala, da so odzivi na orodja za strojno prevajanje tako med prevajalci kot na univerzitetnem področju mešani, od apokaliptičnih pa do optimističnih. Prvi zagovarjajo človeški pristop, medtem ko drugi skušajo ugotoviti potenciale umetne inteligence pri književnem prevajanju.

Izpostavila je, da mora prevajalec pri knjiženem prevajanju sprejeti vrsto odločitev, denimo, kako predvsem pri otroški literaturi prevesti imena knjižnih junakov, da bo prevod deloval v določenem kulturnem okolju, katero različico jezika uporabiti, poleg tega so pri literarnem prevajanju pogoste jezikovne inovacije, medtem ko strojni prevajalniki ne morejo preko omejitev standardnega jezika.

Profesorica na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in književna prevajalka Nadja Dobnik pa je spregovorila o izobraževanju prevajalcev. Mladi, ki se odločijo za prevajanje, so danes pred dvojnim izzivom; najprej se morajo naučiti samega jezika, naučiti pa se morajo uporabljati tudi orodja za prevajanje, med njimi strojne prevajalnike. Ob tem se znajdejo v stiski, saj so na začetku rezultati strojnih prevajalnikov boljši, kot so jih v tej fazi zmožni doseči sami, in posledično izgubijo zaupanje vase. Zato so se pri poučevanju vrnili k osnovam; študenti se morajo najprej naučiti prevajanja brez pomoči, pozneje dodajo druga orodja, tudi strojne prevajalnike.

Margot Nguyen Beraud je spregovorila tudi o manifestu in raziskavi, ki jo opravili v društvu ATLAS, in v kateri so od leta 2018 spremljali uspešnosti strojnih prevajalnikov pri obravnavi literarnih besedil, pri čemer so vsako leto opazovali isti korpus 40 besedil iz evropske književnosti. Pri tem so ugotovili, da se prevodi skozi leta niso izboljšali. Opozorila je še, da je plačilo za popravljanje strojnih prevodov bistveno nižje od plačila za prevajanje, poleg tega jih popravljanje strojih prevodov oropa avtorstva.

Nadja Dobnik pa se je dotaknila še problematike izbire prevajalca s strani založbe ter poudarila pomen osveščanja tudi bralcev, ki, kot je dejala, opazijo dobre prevode. Rosario Martin Ruano je ob tem menila, da so založniki njihovi zavezniki, da na trg pride dober prevod, ter da se tudi oni vedno bolj zavedajo pomena kakovostnega prevajanja.

Dogodek je potekal v sodelovanju Društva slovenskih književnih prevajalcev, Filozofske fakultete v Ljubljani, Francoskega inštituta v Sloveniji in Veleposlaništva Španije v Sloveniji, s podporo Francoskega inštituta v Parizu in v okviru programa Refaire le monde, le festival de la francophonie.