Na Krakovskem nasipu bodo drevi odprli razstavo Litostroj, nekdanji industrijski velikan, ki z arhiviranim gradivom odseva čas, raznolikost dejavnosti Litostroja kot tudi način življenja in udejstvovanja delavstva. Razstava, ki je nastala v sodelovanju Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana, je na ogled do 21. oktobra.
Ustanovitev Litostroja sega v leto 1946, ko je bil namen delovanja zgolj odlivanje strojnih delov in izdelovanje strojev za potrebe povojne industrije in obrti ter njihovo popravilo. Osrednja in neprekinjena naloga tovarne je kmalu postala izdelovanje vodnih turbin ter druge opreme za hidroelektrarne in sodelovanje pri zagotavljanju električne energije na območju celotne Jugoslavije.
Proizvodni program se je postopoma širil in Litostroj je kmalu postal eden največjih proizvajalcev strojegradnje v Sloveniji, so z sporočilu za javnost zapisali pri Mestni knjižnici Ljubljana. Poleg vseh vrst vodnih turbin, turbinskih regulatorjev in zapornih naprav, s katerimi so opremili hidroelektrarne v 22 državah vseh celin sveta, so na temelju lastnega znanja med drugim začeli izdelovati tudi črpalke za oskrbo s pitno in industrijsko vodo, specialne črpalke za jedrske elektrarne, specialna dvigala za jedrske elektrarne in hidravlične stiskalnice.
V tem industrijskem gigantu je bilo največ zaposlenih okrog 4500 delavcev. Že konec 80. let minulega stoletja je Litostroj zaradi neporavnanih terjatev, velikih izgub in dolgov pristal v težkem finančnem položaju. Neplačani in neuresničeni projekti v Iraku in razpad Jugoslavije so krizno stanje samo poglobili.
Kljub mnogim prizadevanjem po sanaciji in preoblikovanju je šlo podjetje v stečaj, danes pa Litostroj Power kot edino podjetje z izjemo izdelave viličarjev nadaljuje razvojno in proizvodno dejavnost nekdanjega Litostroja.
Po navedbah ljubljanske knjižnice želijo prikazati začetek in zaton Litostroja, nekdanjega gospodarskega giganta, ki ni zaznamoval zgolj Ljubljane in širšega slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega prostora, ampak je s svojim delovanjem vtisnil pečat v 22 državah vseh celin, v katerih so še danes vidni rezultate njegovega delovanja.
V okviru razstave bomo v knjižnici do konca leta zbrali pričevanja nekdanjih zaposlenih in njihove zgodbe predstavili na spletnem portalu Kamra. Zgodovinski arhiv Ljubljana in Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo bosta predstavila tudi razstavni katalog z bogatim slikovnim gradivom.
Na 22 panojih, ki so postavljeni ob Ljubljanici, bodo 20. septembra, 4. in 16. oktobra na voljo tudi vodeni ogledi.
