Na Gradiščanskem odkrili obsežno antično keramičarsko delavnico

Arheologi Dunajske univerze so na Gradiščanskem odkrili obsežno rimsko središče za proizvodnjo keramike. Med izkopavanji so doslej odkrili dve peči ter jame za glino in odpadke. Geomagnetne raziskave kažejo, da se v zemlji verjetno skriva še sto lončarskih peči. Najdbe izvirajo iz obdobja med sredino 1. in sredino 2. stoletja našega štetja.

Keramičarska delavnica podobne velikosti, kot je ta, ki so jo odkrili na Gradiščanskem, je zaenkrat znana le iz Srbije – z arheološkega najdišča Gomolava v bližini sremskega mesta Hrtovci.

Številne drobce rimske keramike in ostanke lončarskih peči so v gradiščanski občini Hannersdorf odkrili že pred leti med gradbenimi deli v kraju Burg. Geomagnetne raziskave tal sedaj kažejo na prisotnost številnih drugih arheoloških struktur, kot so peči, temelji stavb in grobne gomile, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Z izkopavanji, ki jih vodi Inštitut za klasično arheologijo Univerze na Dunaju, so arheologi želeli določiti dejanski obseg in pomen najdišča. “Presegli smo naša pričakovanja,” je za APA povedala vodja izkopavanj, profesorica klasične arheologije Dunajske univerze Basema Hamarneh.

Tako v pečeh kot v okoliških jamah so našli keramične izdelke; še posebej omembe vredno je “presenetljivo število nepoškodovanih posod – nekaj, kar se ne zgodi pogosto”, je poudarila Hamarneh.

Antični lončarski peči sta imeli premer od dva do 2,5 metra. “Njuna zgradba obsega dve ravni: spodnjo komoro za žganje z glinenimi stebri, razporejenimi v krog, in zgornjo komoro za izgorevanje – podobno peči za pico – s kupolo,” je ob opisu peči pojasnila arheologinja.

Peči v Hannersdorfu se razlikujeta po velikosti, vsaka pa je bila namenjena določeni vrsti proizvodnje. “Imamo peč, ki so jo uporabljali izključno za krožnike, ter drugo, v kateri so žgali večje izdelke,” je še povedala vodja izkopavanj.

Odkrili so tudi številne nedokončane keramične izdelke – tako imenovane odpadke oziroma ponesrečene izdelke, kar je še en dokaz, da je tam potekala proizvodnja v velikem obsegu in ne zgolj za zadovoljevanje lokalnih potreb. Ti izdelki z napakami strokovnjakom omogočajo vpogled v same proizvodne postopke.

Med izkopavanji so našli tudi keramiko iz tujine. Mednje sodi terra sigillata – keramika, ki jo je Hamarneh opisala kot kakovostno, gladko, sijočo in oranžne barve. Ta je bila v rimskih časih zelo cenjena, izdelovali pa so jo predvsem v Severni Afriki, Galiji, Porenju in na Cipru.

“Prisotnost keramike terra sigillata je pomemben kronološki pokazatelj in dokaz o obstoju nadregionalnih trgovskih mrež na obrobju Rimskega cesarstva,” je poudarila arheologinja.

Ker v bližini ni znane večje rimske naselbine, raziskovalci domnevajo, da je šlo na Gradiščanskem za nadregionalno središče za proizvodnjo keramike. Najbližja večja rimska naselbina je Savaria, ki so jo ustanovili v začetku 1. stoletja in je danes znana kot Sombotel (Madžarska). Od gradiščanskega arheološkega najdišča je sicer oddaljen 16 kilometrov zračne razdalje.