Mladinska knjiga z novostmi prevodnega leposlovja

Najnovejše književno delo bosansko-nemškega avtorja Stanišića ni klasična zbirka zgodb, temveč literarna umetnina, stkana okoli ideje o alternativnih življenjskih poteh, so zapisali pri založbi. V romanu Če vdova želi, da jo kdo ogovori, postavi zalivalko na grob z vratom naprej je zbral zgodbe različnih likov, med njimi turške snažilke, mladega očeta na robu izgorelosti, otrok migrantov iz blokovskega naselja in ostarele vdove. Kot je povedala prevajalka Urška P. Černe, je v knjigi polno literarnih domislic, nepričakovanih povezav, pa tudi pahljača čustev. Po besedah urednice prevodnega leposlovja za odrasle Darje Marinšek je Stanišić pri 14 letih z mamo pobegnil v Nemčijo, ta tema pa ves čas spremlja njegovo delo. Prevajalka je dodala, da so begunstvo, izločenost in vprašanja pripadnosti prisotni v vseh avtobiografskih odlomkih v tej knjigi, prepleta pa tudi teme starševstva, jeze zaradi krivice in strahu pred deportacijo. “Od njegovih knjig ne pričakujte nečesa, kar je zelo formalno, ne pričakujte, da bo jezik monoton, ogromno je jezikovnih registrov,” je še dejala. V ljudožerčevem vrtu je prvenec francoske pisateljice Slimani, ki pripoveduje zgodbo uspešne mlade Parižanke Adele. Ta navzven živi urejeno življenje, v bistvu pa jo razjeda zasvojenost s spolnostjo. Po besedah prevajalke Saše Jerele ima Adele pravzaprav vse, kljub temu pa se počuti napol mrtvo. Zapleta se v erotične avanture, s seksualnimi srečanji je zasvojena. Roman je po njenih besedah napisan spretno, spoznamo tudi Adelinega moža, delovno okolje in starše, vse to pa zanemarja, saj v nikomer ne vidi prav veliko lepega. Najbolj zanimivo se ji zdi, da se ne podira zgolj Adelino življenje, ampak tudi podoba neodvisne ženske, ki ob “tej svoji pasivnosti skoraj da izgine iz svoje lastne zgodbe”. Izdali so tudi prevod epskega romana Pesem štorklje in dromedarja, ki govori o izmišljeni pisateljici Elize May Drayden, zasnovani po znameniti angleški avtorici Emily Bronte. Delo z okoli 840 stranmi je prevedla Mateja Seliškar Kenda, ki je dejala, da je Elize na začetku romana že mrtva, tako da se celoten roman ukvarja z njenim življenjem po smrti. Iz krovne zgodbe se razrašča 11 zgodb, 11 različnih junakov, z njimi pa se bralec pomika skozi čas od leta 1847 do leta 2007. Časovno obdobje daje posebno perspektivo poteku časa in evropski zgodovini, z junaki se bralec seli po različnih deželah, vse zgodbe pa so vezane na Elizino zgodbo. “Iz njene zgodbe nastaja nekakšen mozaik, vsaka zgodba predstavlja en košček v tej sestavljanki. Bralec pravzaprav razrešuje različne uganke iz njenega življenja,” je še dejala Seliškar Kenda. Izdali so še prevod knjige Dete iz voska danske avtorice Olge Ravn, ki jo je v slovenščino prevedel letos preminuli Darko Čuden. Zgodba, navdihnjena s čarovniškimi procesi na Danskem v 17. stoletju, odpira vprašanja položaja žensk skozi zgodovino. Po besedah urednice Marinšek historični viri navajajo, da so med letoma 1617 in 1625 na Danskem vsakih pet dni zažgali eno žensko, obtoženo čarovništva. Zgodbo pripoveduje lutka iz voska, ki vse vidi, vse sliši. V tistih časih je bila namreč prepovedana tudi izdelava lutk iz voska, sploh pa druženje žensk, “če so oblikovale skupnost, iz katere so potem črpale moč”. S te perspektive je po besedah Marinšek ta pripoved močen družbeni komentar današnjega časa.