Matjaž Kmecl praznuje 90 let

Slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, pisatelj in politik Matjaž Kmecl, poznan tako po teoretskih delih kot leposlovju, danes praznuje 90 let. Znan je tudi kot žlahtnitelj slovenskih vrtnic sorte Prešeren in Trubar.

V nedavnem pogovoru za spletno AirBeletrino je povedal, da še vedno bere in da ga je nazadnje pritegnil najnovejši roman Toneta Partljiča Veter z vzhoda. “Piše tako, da je oprijemljivo. Je nekaj med literarnim realizmom in reportažo. Vsekakor zanimivo,” je menil.

O svojem preteklem političnem udejstvovanju je povedal, da ga je za vstop v politiko Jože Pučnik prepričeval že v študentskih časih z argumentom, da je sistem mogoče spreminjati le od znotraj. “To sem si zapomnil, zato sem si rekel, da velja poizkusiti, morda pa naredim kaj pametnega za slovensko kulturo. In sem vstopil. Ko si enkrat notri, pa samo še globlje in globlje lezeš v to blato,” je ponazoril.

O kritiki je menil, da “v naši kulturi žal ne more delovati prava kritika. Ker smo premajhni. Čim si do koga pošteno kritičen in poveš, kaj je v njegovem delu dobro in kaj ne, je že zamera – in jih fašeš! Kriv si ti, ki si povedal, kaj je narobe, ne pa tisti, ki je narobe naredil”.

Sodobne jezikoslovce pri nas pa ceni, saj so, kot je dejal “bistri in razgledani”, ne more pa “soglašati z uradno doktrino, ki pravi, naj se jezik razvija spontano in demokratično, češ da že sam poišče pravo pot. To do neke mere drži, gotovo. A obenem omogoča neodgovornost do jezika, ki lahko začne razpadati v svoji logiki, s tem pa izgublja tudi funkcionalnost”, je še povedal za AirBeletrino.

Kmecl se je rodil 23. februarja 1934 v Dobovcu pod Kumom v očetu Edu in materi Boži, ki sta živela in učila tudi v Velenju. Leta 1953 je končal I. gimnazijo v Celju, leta 1959 pa diplomiral na slavistiki ljubljanske univerze. Med letoma 1960 in 1971 je bil asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti, nato pa docent za zgodovino slovenske literature.

Leta 1970 je doktoriral z disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele in leta 1977 postal izredni profesor. Leta 1982 je bil izvoljen za rednega profesorja. Med leti 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1997 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU, leta 2003 pa je postal redni član.

Kmecl je bil med drugim sourednik Problemov in urednik Jezika in slovstva. Objavljal je literarne kritike in sodeloval pri skupinskih raziskovalnih delih, kot je Lirika, epika, dramatika.

Usmeril se je predvsem v raziskovanje pripovedne proze, sicer pa je napisal dela, kot sta priročnik Mala literarna teorija ter Novela v literarni teoriji. Eno njegovih najodmevnejših del je panoramični pregled slovenske književnosti Tisoč let slovenske literature. Bil je tudi med ustanovitelji in predsednik Jezikovnega razsodišča.

V leposlovju se je Kmecl uveljavil predvsem kot dramatik, poznana so njegove igre, kot so Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, Friderik z Veroniko ali grof celjski danes in nikoli več ter Mutasti bratje. Leta 2008 je tudi izšla njegova avtobiografska knjiga Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim z Župančičevo nagrado in Pretnarjevo nagrado. Je tudi prejemnik med drugim zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 1996. Velenje in Ljubljana sta mu tudi podelila častno meščanstvo.

Back to top button