Liffe: Film Isabel o koreninah lastnega jaza
Sekcija Panorama na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu – Liffe ponuja brazilski film Isabel o uspešni someljejki, ki si že dolgo časa želi odpreti lasten vinski bar v Sao Paulu. Vino pa je le metafora za življenje, zgodbo o ženski, ki gre skozi določeno izkušnjo, preživlja krizo in spremembo, je dejal režiser Gabe Klinger.
Film se začne s prizorom stiskanjem grozdja, ki predstavlja eno ključnih vprašanj filma, oblikovanja posameznikove identitete. Isabel je ženska srednjih let, ki želi pustiti službo v restavraciji z Michelinovima zvezdicama, kjer se, tako kot njen sodelavec in prijatelj Nico, počuti nezadovoljno, ujeto. Dobra, nekomercialna vina namreč vodja tam zavrača. Isabel sanja o svojem vinskem baru, v katerem bi bilo vse po njenem, cilj v življenju pa ji je početi stvari, v katere zares verjame. Da bi nastalo vino, mora grozdje izgubiti svojo prvotno obliko, kar pa je mogoče povezati z Isabelinimi izkušnjami, odnosi, razočaranji in odločitvami, ki tlakujejo njeno življenjsko pot. Isabel gre skozi določene izkušnje, preizkuša nove stvari. Kot je po projekciji filma pojasnil režiser in soscenarist Klinger, Isabel sicer v filmu spodleti, a bistveno je, da neuspeh ni nekaj nenaravnega, vrednega obsojanja. O njem se mu zdi pomembno govoriti, saj da smo v družbi obsedeni z uspehom. Kot je še poudaril, pa je značilnost vinske trte prav v tem, da požene korenine zelo globoko, tudi do 20 metrov pod zemljo, in četudi deluje vse zapuščeno, korenine simbolizirajo vztrajnost. Glede Isabelinega odnosa z moškimi je še povedal, da jim je bilo ključno prikazati žensko srednjih let, ki doživlja neuspeh – ne zaradi moških, saj ti bolj kot ne izginejo iz njenega življenja, ampak da ta neuspeh doživlja po svoje. Ko so film predvajali na Berlinalu, mu je eden od selektorjev rekel: “Končno film o pravici ženske, da si popolnoma uniči življenje”. Ob tem je še dejal, da je misel o moškem, ki doživi neuspeh, tako zelo romantizirana, poetična, medtem ko ženskam neuspeh skoraj ni dovoljen. Glavno vlogo v filmu, ki so ga snemali v resničnih prostorih, kot sta režiserjev dom in bar v Sao Paulu, je prevzela Marina Person, ki je tudi soscenaristka filma. “Včasih se je treba zazreti vase. Tam smo odkrili Isabelino notranjost. Nepopolno vino razume kot prispodobo za svoje nepopolno življenje. V filmu je ključen prizor, v katerem skupina vinskih strokovnjakov razpravlja o tem, ali mora biti vino popolno ali ne. To breme nalagamo predmetom in stvarem, ki jih ustvarjamo. Vprašanje je, ali si ga prisodimo tudi sebi?” so režiserjeve besede navedli pri Liffu. Isabel bo na ogled še v sredo v Kinodvoru.





