Na Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto (FF) so dopoldne odprli 15. sejem akademske knjige Liber.ac, na katerem bo sodelovalo 40 razstavljavcev. Ob odprtju je zbrane v prostorih FF nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je opozorila na pomen poglobljenega branja in na podcenjeno vlogo učiteljev.
Po ministričinih besedah je pomembno, da se tradicija sejma akademske knjige ohranja, zlasti v današnjem svetu, ko se zdi, da kritična misel nima več nekdanje veljave. Spomnila je na manifest o poglobljenem branju, ki je nastal ob gostovanju Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu in je odtlej po njenih besedah doživel izjemno odmevnost po vsem svetu.
“Če hočemo razumeti kompleksnost sveta, si moramo vzeti čas za branje kompleksnih besedil,” je poudarila ministrica in dodala, da to ni enostavno, zlasti ne v času kapitalizma, ki s socialnimi omrežji in hitrimi informacijami sili v nenehno odzivanje. Ravno zato so po njenem mnenju sejmi, ki se zdijo anahroni, še toliko bolj pomembni, saj so sidrišča misli, umirjenosti, refleksije in pogleda v prihodnost.
Vrečko je svoj razmislek namenila tudi učiteljskemu poklicu. Kot je povedala, učitelji oziroma profesorji niso zgolj v učilnicah, ampak delujejo tudi zunaj njih, ko delajo z odraslimi, mladostniki, starostniki ali v kulturnoumetnostni vzgoji. Ob tem je opozorila na vzgojni element, o katerem so govorili tudi otroškem parlamentu. Spomnila je, da ga je ustanovila nedavno preminula Manca Košir, ki se je zavedela pomena literature, znanosti in zlasti moči knjige.
Rektor ljubljanske Univerze Gregor Majdič je opozoril na pomen bralne kulture, ki se v Sloveniji po njegovih besedah izgublja. Kot je povedal, je pred dnevi zasledil podatek, da več kot polovica Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto, hkrati pa naj bi v povprečju Slovenec preživel več kot dve uri na dan na družbenih omrežjih. Knjige, kot je poudaril, širijo obzorja, družbena omrežja pa ožijo poglede in uporabnike utrjujejo v ozkih prepričanjih.
Dekanja Filozofske fakultete Mojca Schlamberger Brezar je spomnila na moto letošnjega sejma: Poučujem. Prihodnost oblikujem in na vlogo učitelja, za katerega poklic izobražujejo tudi na FF. Učiteljski poklic je po njenem mnenju degradiran. Za degradacijo je odgovornih več dejavnikov, med njimi starši, ki sami mislijo, da vse vedo, pomanjkanje vzvodov za avtoriteto in disciplino, nizke plače ter raziskovanje, ki se mu učitelji posvečajo bolj kot poučevanju.
V času, ko so informacije dostopne povsod, se znanje globalizira in postaja relativno. Slovensko javno izobraževanje je zelo kakovostno, a v takšnih okoliščinah po dekanjinem mnenju ne bo več dolgo.
Sejem akademske knjige Liber.ac bo v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto Univerze potekal do četrta. Sejem, katerega častna pokroviteljica je predsednica republike Nataša Pirc Musar, bo vsebinsko spremljal bogat program. Med drugim se obeta pogovor s pisateljem Dušanom Mercem Quo vadis, slovensko šolstvo?, pogovor Vse materinščine naše šole, na katerem bodo sodelovali Goran Vojnović, Mirjam Milharčič Hladnik, Janja Žmavc in Irena Lesar ter pogovor o poeziji s Petrom Svetino.
