Na ljubljanskem Rožniku bodo na kresno noč v nedeljo podelili nagrado kresnik časopisne hiše Delo za najboljši roman leta. Nagrajenec bo po tradiciji prižgal tudi kresni ogenj. Med peterico letošnjih finalistov so romani treh založb, eden je romaneskni prvenec.
Boris Kolar je nominiran za roman O vinu, kozah in drugih prevarah (Goga), Anja Mugerli za Pričakovanja (Cankarjeva založba), Pia Prezelj za roman Težka voda (Goga), Janja Rakuš za Tri barve za eno smrt (Litera) in Vlado Žabot za roman Gral (Beletrina).
Kolar o srednjeveških čudežih, Anja Mugerli o intimi ženske
Kolar se je doslej uvrstil med nominirance za kresnika že z romanoma Iqball hotel in Potopimo Islandijo. Tokrat je svojo precej nenavadno zgodbo O vinu, kozah in drugih prevarah umestil v srednjeveško Francijo in na Slovensko.
O vsebini knjige so pri založbi Goga zapisali: “Med številnimi čudeži, ki naseljujejo srednjeveške imaginarije, je morda najbolj nenavaden tisti, ki se je pripetil dobremu škofu Yvesu in njegovemu vinu: iz maščevanja, ker jo je obsodil na utopitev, mu je stara Aicelina preklela vino. Najboljše vino v krščanskem svetu je poslej le še kozja scalina. Groznega okusa ga lahko reši le mladi kozji sir iz mleka prav posebne bele kozice, a sira ne bo, dokler se plemenita žival ne ojari. Da bi se škofu vrnila luč njegovega življenja, je torej treba najti pravega kozla.”
Pisatelj je v intervjuju za Delo med drugim povedal: “Kot otrok sem veliko poslušal pravljice na ploščah, interpreti – med osrednjimi je bil nedvomno Stane Sever – so imeli svoj značilen ritem pripovedovanja, na pamet sem znal skoraj vse pravljice in tudi zdaj se trudim, da bi človek lepo in z določenim ritmom plul po napisanem,” je še pojasnil.
Anja Mugerli v svojem romanu Pričakovanja odstira intimo ženske in njenega partnerja, ki se soočita s težavami z zanositvijo. Odločitev za umetno oploditev je sicer dokaj lahka, psihofizična bolečina, skozi katero mora protagonistka med zdravstvenimi posegi, pa pretresljiva, a opisana realno, brez patetike in olepševanja. Z vsako kapljo (menstrualne) krvi je Jane manj in praznine v njej več, so o knjigi zapisali pri Delu.
Pisateljica je v intervjuju ta časnik povedala: “Ta roman sem videla predvsem kot roman, ki govori o praznini, ki se je v naši družbi zelo bojimo, pa ne samo v zvezi s tem, ali bo ženska lahko imela otroke oziroma ali si bo par lahko ustvaril družino, ampak praznino v vseh možnih pogledih. Ljudje moramo ves čas imeti zapolnjen urnik, zapolnjeno življenje do zadnjega kotička vsakdana. Neko potrebo imamo, da nenehno delujemo popolnoma zapolnjeni, kot da nimamo več časa, da bi se ozrli na svet okrog sebe ali vase.”
Pia Prezelj o izgubi, roman Janje Rakuš eksistencialno romanje po barvnem kolesu, Žabot o vojnah
Težka voda je literarni prvenec Pie Prezelj. Sama je njegovo vsebino v intervjuju za Delo povzela z besedami: “Gre za pripoved o starejši ženski v majhni vaški skupnosti, ki se je po moževi smrti prisiljena soočiti ne le s svojo preteklostjo, temveč tudi z neizživetim, neizrečenim, z vsem, kar ostane, ko ne ostane nič več. To je knjiga o izgubi, a predvsem o izgubi tistega, česar nikoli nisi imel, knjiga o samoti in lažeh in krutosti in krivdi, a tudi o prijateljstvu in milosti in solidarnosti in nežnosti. Lahko bi rekli, da je to knjiga razpok, ki načenjajo odnose, pripoved o tem, kako jih skušamo krpati, a kako nas pri tem vedno omejujejo lastne nezmožnosti in nezmožnosti okolja, v katero smo umeščeni.”
Roman Težka voda je sicer avtorici poleg nominacije za kresnika prinesel še nominaciji za Cankarjevo nagrado in kritiško sito.
Vizualna umetnica in pisateljica Janja Rakuš se za kresnika poteguje z nenavadnim romanom Tri barve za eno smrt. Ta prinaša pripoved o Liviji, prevajalki dela Yvesa Kleina Modra revolucija, ter Tobijasu, slikarju, ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv kot običajno.
V intervjuju za Delo je povedala, da se že nekaj let ukvarja z eksperimentalnim filmom, animacijami in vizualno umetnostjo nasploh. “Tako je moje vizualno in filmsko ustvarjanje odločilno vplivalo na pisanje romana Tri barve za eno smrt. Na neki način je ta hibridna knjiga sinteza mojih vizualnih študij in kreacij,” je pojasnila.
O svojem romanu pa je med drugim povedala: “Gre za eksistencialno romanje po barvnem kolesu, v katerem se barve vrtijo in spreminjajo s pomočjo antropologije, religije, umetnostne zgodovine, metafizike in optike. Roman tako odseva tudi večna vprašanja o žrtvovanju, lepoti in lepem, skoraj miškinovskem človeku.”
Roman Gral je, kakor domala vsi romani Vlada Žabota, temačna metafizična pripoved o izgubljenosti človeštva, močvarah in polzavestnih stanjih, pisana v bohotnem, izrazito avtorskem slogu. V Gralu se, podobno kot v svojem prejšnjem romanu Sveti boj, ukvarja z vojno oz. zgodovino vojn. “Zanimalo me je, ali vojna ljudi naredi pametnejše. Ali jih celo oplemeniti. V tem sem iskal izhod. Vendar se spametovanje ali oplemenitenje ne zgodi. Ne pri živih ne pri mrtvih. Po nobeni vojni,” je med drugim v intervjuju za Delo povedal pisatelj.
“Ne gre za zgodovinski roman. Zgodovinskih dejstev, razen tega, da je tista vojna res bila in da ji je sledilo duhovno razsulo, ni prav dosti. Gre za arhetipsko, ahistorično temo,” je še povedal Žabot.
Žabot je sicer leta 1997 že prejel kresnika za roman Volčje noči.
Prvega kresnika podelili leta 1991, lanskega podelili posthumno
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman si je zamislil Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Prvič so jo podelili 23. junija 1991, ko jo je prejel Lojze Kovačič.
Prva podelitev je potekala na Razkrižju, zatem so kresnika podeljevali na Jurčičevi Muljavi, enkrat celo na Ljubljanskem gradu, a ustalil se je prav na ljubljanskem Rožniku. Od Žabota je organizacijo in podeljevanje nagrade prevzela medijska hiša Delo.
Letošnje romane je izbrala petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Igor Bratož (predsednik), Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič in Igor Žunkovič. Soočiti se je morala s 185 romani z lansko letnico.
Poleg 7000 evrov vrednega kresnika za najboljši roman leta bo časopisna hiše Delo letos ponovno podelila tudi nagrado za mladega literata in literarnega kritika mlado pero.
Lani je nagrado posthumno prejel Lado Kralj za roman Ne bom se več drsal na bajerju.
