Leto 2025: Gradnja NUK II bi se lahko začela (tema)

Gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) bi se lahko začela v letu 2025. Gradbeno dovoljenje je že pravnomočno, a na območju še potekajo arheološke raziskave. Kot načrtujejo na visokošolskem ministrstvu, kjer vodijo investicijo, bo najprej objavljen javni razpis za rekonstrukcijo objekta Rimska 1, ki je prva faza izgradnje.

Prva faza izgradnje bo izobraževalni center

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, objavo javnega razpisa za rekonstrukcijo objekta Rimska 1, v katerem bo deloval izobraževalni center, to pa bo hkrati prva faza izgradnje NUK II, načrtujejo spomladi. Trenutno potekajo aktivnosti za pridobitev izvajalca recenzije projektne dokumentacije, razpisne dokumentacije in nadzora za prvo fazo gradnje.

Objekt, v katerem bo deloval izobraževalni center, je predviden kot samostojna avtonomna enota, ki bo z glavno stavbo NUK II povezana z novim prizidanim objektom, kjer bo nočna čitalnica.

Javni razpis za drugo fazo NUK II, in sicer za novogradnjo glavne stavbe, bo objavljen po zaključku vseh pripravljalnih del in po tem, ko bodo pridobili pozitivno mnenje študije Unesca o celoviti presoji vpliva projekta NUK II na svetovno dediščino, so še pojasnili na ministrstvu. Počakati morajo namreč na mnenje Unesca glede vplivov načrtovane gradnje na svetovno dediščino, med katero katero so vpisana dela arhitekta Jožeta Plečnika. Za tem bo ministrstvo lahko objavilo naročilo za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, po izbiri izvajalca pa bi se gradnja lahko začela.

Arheološka izkopavanja še potekajo

Še pred tem pa bo treba zaključiti arheološka izkopavanja, ki od oktobra potekajo na delu zemljišča, ki v preteklosti še ni bilo raziskano. Ob tem potekajo priprave vrtin za toplotne črpalke in podobna pripravljalna dela. V začetku januarja 2025 se bodo nadaljevala dela izvedbe dveh črpališč, ki bodo predvidoma zaključena konec februarja 2025. Po zaključku arheoloških del v marcu 2025 bo sledilo zasipavanje arheoloških izkopov.

Arheologi trenutno raziskujejo na severnem delu območja načrtovane NUK II, in sicer dele dveh stanovanjskih objektov znotraj obzidja antične Emone in območje ceste, ki je vodila med njima. Dosedanje najdbe so predstavili nedavno. Na območju ene od insul oziroma stanovanjskih enot so odkrili bazen iz 4. stoletja, velik približno šest krat šest metrov, ki je bil vkopan skoraj 80 centimetrov globoko, ter prostore, v katerih so odkrili ostanke hipokavsta oziroma sistema talnega ogrevanja.

Ob tem so našli tudi številne drobne najdbe, ki so jih postavili na ogled v bližnjem Spomeniškovarstvenem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Med njimi so mozaične kocke in predmeti, kot so skodelica, lasnica, prstan in igla. Po arheološkem najdišču bodo vsak torek po novem letu potekali tudi vodeni ogledi.

Na območju, za katerega že vrsto let obstajajo namere po izgradnji NUK II, so sicer prvič raziskovali že v začetku 20. stoletja, prve raziskave v sklopu priprav na gradnjo NUK II pa so potekale leta 1990, ko je takratna vlada tudi prvič sprejela sklep o gradnji nove knjižnice. Nadaljevale so se nato konec 90. let in še v letu 2008.

Ostaline bodo ohranjene in situ

Kot pravijo na ZVKDS, jim konservatorski načrt nalaga, da bi bile v bodoči novogradnji vse kvalitetno ohranjene strukture predstavljene na mestu – in situ. Osrednji del območja, predvidenega za izgradnjo NUK II, sta zavzemali cesti, ki sta se sekali pod pravim kotom. Ob njiju so stale štiri insule oziroma zazidalna območja, ne eni od cest je bil tudi šest metrov globok vodnjak.

Sicer pa arheološko najdišče NUK II predstavlja pomemben doprinos k razumevanje urbanistične zasnove rimskega mesta Emona. Gradnjo pravokotnega mesta, ki ga označujejo za enega najbolj dovršenih približkov idealu rimskega mesta urbs quadrata, je odredil in financiral cesar Avgust. Na najdišču je mogoče slediti stavbnemu razvoju od 1. do 5. stoletja. Ostaline pa pričajo o gospodarskem razvoju, razvoju arhitekture in funkcionalnosti bivanja, pravijo na ZVKDS.

Kot so še pojasnili, prva grajena faza mesta Emona kaže, da je šlo za enkraten poseg, ki je nastal v kratkem časovnem obdobju, saj je bil najprej definiran raster mesta s cestami in obzidjem, nato pa so bile zgrajene insule. Druga faza gradnje v času cesarja Klavdija pa je pomenila nadgradnjo življenjskih standardov s komunalno infrastrukturo, kot je kanalizacija s kloakami, obenem se je funkcija objektov spremenila iz zasebne v javno.