Lavričeva knjižnica iz Ajdovščine praznuje 160 let

Lavričeva knjižnica iz Ajdovščine danes obeležuje 160. letnico delovanja. V tem času je prešla skozi mirna in burna zgodovinska obdobja, najhuje je bilo med obema svetovnima vojnama pod italijansko oblastjo. Ob knjižnici bodo odkrili doprsni kip Karla Lavriča.

Na slovesnosti ob 18. uri bo zbrane nagovoril podpredsednike vlade Matej Arčon. Visoke obletnice se bodo letos spomnili še z nekaterimi drugimi dogodki, izdali bodo tudi zbornik, je za STA povedal direktor Lavričeve knjižnice Artur Lipovž.

Lavričeva knjižnica pokriva območje občin Ajdovščina in Vipava, na katerem živi več kot 25.000 ljudi. Delujejo v petih enotah, vanjo pa zahaja visok odstotek domačega prebivalstva.

Lipovž je povedal še, da imajo zadnja leta velike prostorske težave, ki jih želijo rešiti z gradnjo prizidka ali gradnjo nove stavbe na drugi lokaciji. “Radi bi videli, da bi naša knjižnica postala prostor, kjer so občani srečujejo in družijo, se udeležujejo vse številnejših prireditev in se ob tem zabavajo. Zato smo v zadnjih mesecih pripravili projektno nalogo, ki je pokazala, koliko prostora rabimo v skladu s standardi za knjižnico in ki naj zadošča za prihodnjih 30 let. Pripravljenih je več različnih predlogov, na ustanoviteljih pa je odločitev,” je povedal Lipovž.

Slovensko Čitavnico v Ajdovšni so odprli 17. aprila 1864. Imela je tudi svojo bukvarnico – knjižnico. Med leti 1905 in 1907 je notar Artur Lokar, ki se je vrnil v Ajdovščino, oživel knjižnico in jo poimenoval Lavričeva javna knjižnica v Ajdovščini. Z rednim poslovanjem je začela 19. julija 1907, je v pogovoru za STA povedala strokovna sodelavka Lavričeve knjižnice Ajdovščina Marija Bajc. Dvaindvajsetega aprila 1864 je deželna vlada v Ljubljani potrdila pravila Čitavnice v Ipavi, slovesno so jo odprli 14. avgusta 1864.

Med prvo svetovno vojno so knjige preselili na varno v Šmarje pri Jelšah na Štajersko. Leta 1926 je italijanska oblast želela knjižnico v Ajdovščini uničiti, zato so knjižničarji knjige porazdelili med najbolj zveste in zavedne člane, ki so jih skrivali na svojih domovih.

Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je oblast pozvala k vračanju knjig in ponovno organizirala knjižnico. Knjižnica se je odtlej selila po različnih lokacijah v mestu, zanjo so skrbeli honorarni sodelavci. Leta 1965 so na Ljudski univerzi za potrebe dela v knjižnici zaposlili prvo delavko, ki se ji je dve leti kasneje pridružila tudi prva strokovna sodelavka.

Leta 1969 je Lavričeva knjižnice prevzela skrb za knjižnico v Vipavi, pet let kasneje pa so odprli še enoto v Podnanosu. Leta 1975 so skupaj z Goriško knjižnico Franceta Bevka kupili prvi bibliobus. Zaradi prostorske stiske se je leta 1993 Lavričeva knjižnica preselila v prostore obnovljenega Doma JLA v Ajdovščini, kjer domuje še danes.

Back to top button