Kulturni center Rotovž zamišljen kot novo srce Maribora (tema)

Maribor prihodnje leto dobiva nov kulturni center Rotovž, ki bo po besedah podžupana Gregorja Reichenberga novo srce mesta. Medtem ko je bil doslej poudarek na gradnji kompleksa, se razprave zdaj preusmerjajo v vsebine. Kot je bilo slišati na okrogli mizi, bo to prostor druženja, odprt za vse, s prepletanjem različnih programov.

Nastajajoča “hiša kulture” na nekdanjem Rotovškem trgu bo pod eno streho združevala vsebine knjižnice, razstavišča za vizualno umetnost, mestnega kina ter drugih interdisciplinarnih in medgeneracijskih programov.

Ker to po besedah direktorice Umetnostne galerije Maribor (UGM) Simone Vidmar Čelik ni le arhitekturni, temveč predvsem družbeni in skupnostni projekt, sta urad za kulturo in mladino Mestne občine Maribor ter UGM v ponedeljek priredila prvo v vrsti razprav o pomenu in priložnostih tega novega kulturnega središča, ki predstavlja enega največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture ne le v mestu ampak tudi v državi.

Na mestu nekdanje knjižnice na zahodni strani trga bo sodobno zasnovana in prostorsko mnogo obsežnejša osrednja enota Mariborske knjižnice. Njen direktor Klemen Brvar je pojasnil, da “sodobne knjižnice niso le kraj, kamor si prideš izposodit knjige za branje, ampak postajajo prostori za zadrževanje”.

Na takšen način je zasnovan tudi Rotovž. “Knjižnice so prostori, ki so dostopni in odprti vsem, in ravno na tem gradimo, da nagovorimo res najširšo skupnost,” je povedal Brvar. V družbi z drugimi vsebinami si obetajo nova sodelovanja, s sodobnimi prostori in tehnologijo pa nadgradnjo obstoječih in razvoj novih programov. Po novem bodo med drugim razpolagali z dediščinsko oplemeniteno pravljično sobo, studiom za snemanje podcastov in trajnostno naravnano ustvarjalnico.

Z Rotovžem občina rešuje tudi prostorske težave UGM, ki bo imela prostore na vzhodni strani Rotovškega trga. “Galerija bo s tem pridobila dodatne prostore, s katerimi se bo sprostila naša matična hiša za postavitev naše stalne zbirke. Obenem to pomeni kvanten premik v doživljanju umetnosti, v zagotavljanju mednarodnih standardov za umetnost, kar nam omogoča prestop tudi v neke mednarodne zgodbe, ki nam doslej niso bile omogočene,” je povedala direktorica Vidmar Čelik.

Obenem bo v Rotovžu mestni kino za predvajanje nekomercialnih filmov, ki ga mesto še nima. Po besedah vodje občinskega urada za kulturo in mladino Nine Kirbiš je umestitev te vsebine največji izziv, saj se bo film šele s tem začel izvajati kot javna služba.

Knjižnica, galerija in kino bodo po besedah podžupana Reichenberga osnovni gradniki novega kulturnega središča, ki se lahko z medsebojnim prepletanjem pod eno streho nadgrajujejo in privabljajo nova občinstva, s skupnimi službami pa optimizirajo svoje delovanje.

Hkrati bodo lahko prostore uporabljali tudi drugi, zato je to po besedah neodvisne kuratorke Irene Borić lahko odlična priložnost za vse ustvarjalce v mestu, tudi na neodvisni sceni. Režiser in animator Rok Predin je poudaril, da so prav lokalni umetniki tisti, ki bodo prostoru dali vsebino, zato jih je treba podpirati in poslušati.

Direktor zavoda za turizem Jure Struc je prepričan, da bo Rotovž pomemben za turizem. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko takšni objekti postanejo celo glavni razlog za obisk nekega mesta.

Takšen primer je Muzej sodobne umetnosti v Gradcu. Znanstveni direktor Univerzalnega muzeja Joanneum Marko Mele je pojasnil, da je bil Muzej sodobne umetnosti, ki so ga postavili v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2003, sprva deležen številnih kritik v javnosti, a se je kasneje izkazal za “najpametnejšo investicijo v zgodovini Gradca”, saj je postal prepoznaven simbol mesta.

Kreativni direktor Studia Trampolin Tine Lugarič je opozoril na nujnost ustreznega komuniciranja z javnostjo. “Rotovž ne bo toliko impozanten z arhitekturnega vidika, ima pa veliko srce. Kultura in znanje poganjata družbo v pravo smer, kar je danes glede na dogajanje v svetu še bolj pomembno. A da bodo ljudje to vzeli za svoje, je treba to zgodbo obesiti na velik zvon. Meščane je treba povabiti v Rotovž, in to vsakič znova,” je dejal.

To je potrdila tudi direktorica Centra Rog v Ljubljani Renata Zamida. “Grajenje neke skupne zgodbe, tudi od spodaj navzgor, je ključno za to, da bo hiša polna, da jo bodo Mariborčani čutili kot svojo,” je dejala. Zasnova kulturnega središča z različnimi vsebinami je organizacijsko in upravljavsko velik zalogaj, a po njenih besedah lahko tako privabi širok nabor občinstva. “Hiša živi samo zato, ker jo lahko vsak uporabnik uporabi tako, kot si v tistem trenutku želi,” meni.

Župan Saša Arsenovič je povedal, da delajo na tem, da bi bil Rotovž dostopen z vseh štirih strani, v prihodnje načrtujejo tudi izgradnjo garažne hiše pod Glavnim trgom. “Cilj je, da bi ti bil Rotovž vedno nekje na poti,” je dejal.

Izgradnja kompleksa se trenutno ocenjuje na 40 milijonov evrov, zatem bo treba zagotoviti denar še za vzdrževanje in program. Župan poudarja, da tega ne more v celoti kriti občinski proračun. Od uporabnikov Rotovža pričakuje, da bodo znali vsebine tudi tržiti in potem ta denar vlagati nazaj v programe.

Tako je tudi v Centru Rog. Kot je pojasnila Zamida, jim ljubljanska občina krije okoli 65 odstotkov programskih sredstev, ostalo so sredstva, ki jih iz javnih in nejavnih virov pridobijo sami.

V občinskem proračunu za leto 2026 je za vsebine Rotovža rezerviranih 340.000 evrov. Poleg tega so povečali sredstva za knjižnico in UGM, s čimer skupna programska sredstva za Rotovž znašajo okoli pol milijona evrov. Kot je pojasnila Nina Kirbiš, je predvidena ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo povezoval vse vsebine v Rotovžu ter skrbel za skupne prostore, prav tako so predvidene nove zaposlitve.

Treba bo tudi najti ustrezno poimenovanje za nov kulturni center, saj ta še nima končnega imena. Po besedah Reichenberga želijo, da pri tem sodeluje tudi javnost.