Končana energetska prenova prostorov Narodnega muzeja Slovenije
Ministrica za kulturo Asta Vrečko si je danes ogledala energetsko prenovljene prostore Narodnega muzeja Slovenije. Zamenjali so okna, posodobili sistem ogrevanja, izolirali strop nad atrijem, prenovili izolacijo v mansardi in statično protipotresno sanirali muzejsko stavbo. Za projekt so na ministrstvu namenili dobre tri milijone evrov.
Kot so sporočili z ministrstva, so z izvedbo projekta izboljšali energetske lastnosti stavbe, zmanjšali stroške za energijo ter izboljšali pogoje za delo zaposlenih in za obisk muzeja. Prenova obenem prispeva k trajnostnemu upravljanju kulturne dediščine in zmanjševanju okoljskega odtisa javnih kulturnih ustanov. Sodobnejši in energetsko učinkovitejši prostori bodo omogočili tudi bolj kakovostno varovanje in predstavitev muzejskih zbirk.
Po besedah Vrečko na ministrstvu za kulturo verjamejo, da sta zelena in kulturna politika neločljivo povezani. “Kulturna dediščina ni le prostor spomina, temveč tudi prostor odgovornosti do prihodnosti. Zato smo energetske prenove kulturnih ustanov postavili med pomembne razvojne prioritete. S takšnimi projekti zmanjšujemo okoljski odtis javnih ustanov, izboljšujemo pogoje za delo tam zaposlenih ter zagotavljamo boljše pogoje za varovanje in predstavitev naše skupne dediščine,” so njene besede navedli v sporočilu za javnost.
Stavba, v kateri deluje Narodni muzej Slovenije, je najstarejša namensko zgrajena muzejska stavba na ozemlju današnje Slovenije, slavnostno so jo odprli leta 1888. Vključitev v projekt energetske sanacije v okviru načrta za okrevanje in odpornost je bila glede na dotrajanost stavbe enkratna priložnost za ureditev nekaterih najbolj perečih zadev.
Kot je menila direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel, so zadovoljni, da so energetsko sanacijo zaključili v tako kratkem času. “Obenem med sanacijo niso bile okrnjene naše tekoče dejavnosti, vse, kar smo si začrtali v programu dela, smo izvedli, muzej je bil zaradi del zaprt le en dan. Stavba je zdaj potresno varnejša, energetsko varčnejša in s tem prijaznejša do obiskovalcev in zaposlenih, obenem pa izpolnjuje cilje zmanjšanja potreb po energiji. S tem sledimo trajnostni politiki do naravnih virov. Gotovo je na uspešen zaključek del vplivala tudi odlična ekipa, ki je v Narodnem muzeju Slovenije vodila projekt, in sicer sta bila vodji projekta Urška Jelen Mahnič in Gorazd Lemajič,” je povedala.
Energetska sanacija stavbe Narodnega muzeja Slovenije je vredna nekaj več kot tri milijone evrov in je del širšega programa obnove javnih kulturnih objektov, ki se financira s sredstvi načrta za okrevanje in odpornost. Energetska prenova naj bi prinesla vsaj 30-odstotni prihranek energije.
Kot so še sporočili, so bile v okviru energetske prenove stavb kulturne dediščine v lasti države prenovljene tudi stavbe Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dve enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani in Kranju ter tri stavbe v Arboretumu Volčji Potok. Za vse omenjene obnove je bilo namenjenih več kot 18,7 milijona evrov.
