Knjižni sejem v Frankfurtu brez nobelovca in s pozivom k dialogu
V Frankfurtu bodo danes zvečer odprli mednarodni knjižni sejem. Največja tovrstna prireditev na svetu bo letos minila brez aktualnega Nobelovega nagrajenca za literaturo Laszla Krasznahorkaija, ki je udeležbo odpovedal zaradi zdravstvenih razlogov. Še pred začetkom pa so pozvali k dialogu in povezovanju v času konfliktov.
Kot je zapisala nemška tiskovna agencija dpa, je Frankfurtski knjižni sejem ujet med dvema poloma – med zaskrbljenostjo glede demokracije in strahovi glede umetne inteligence ter toplino gostujoče države Filipini in velike ljubezni do branja. Glede na konflikte v polariziranih časih pa si prizadeva spodbujati dialog in povezovati ljudi.
“V svetu, kjer moč spet pridobivajo meje, je sposobnost povezovanja tudi politična,” je na dopoldanski novinarski konferenci dejal direktor sejma Juergen Boos. Po njegovih besedah se s tem izzivom soočajo vsako leto znova. “In letos z veliko nujnostjo,” je dodal.
Predsednica Združenja nemških založnikov in knjigarn Karin Schmidt-Friderichs pa je izpostavila, da je Frankfurtski knjižni sejem lahko tudi “načrt za pravično sobivanje med ljudmi”. Poleg vojn in kriz “našo demokratično družbo postopoma spodkopava zlasti umetna inteligenca v rokah neodgovornih digitalnih oligopolov”, je dejala in dodala, da glavne platforme nočejo prevzeti odgovornosti za vsebino, ki jo objavljajo.
Na sejmu letos pričakujejo več kot 1000 avtorjev iz 92 držav, a med njimi ne bo aktualnega nobelovca Krasznahorkaija, ki je udeležbo odpovedal tik pred zdajci. Namesto njega je na novinarski konferenci kot predstavnica literatov spregovorila mlada avtorica Nora Haddada. Po pisanju dpa je naslikala sliko generacije, ki črpa pogum iz obupa.
Filipini kot država častna gostja so svoj paviljon zgradili iz tradicionalnih materialov, kot so bambus, školjke in ananas, ter ga zasnovali kot arhipelag, v katerega se lahko vstopi. Na šestih “otokih” bo mogoče prisluhniti literarnemu programu, odkrivati knjige, se učiti o zgodovini ali si ogledati video instalacijo. V Frankfurt prihaja približno 100 delegatov, vključno z dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Ressa. Vendar pa so na sejmu potrdili, da so nekateri avtorji odpovedali udeležbo v znak protesta proti stališču Nemčije do konflikta v Gazi.
Svoje izdelke bo na sejmu predstavilo približno 4000 založnikov, do nedelje pa na njem pričakujejo več kot 200.000 obiskovalcev. Zaključil se bo s podelitvijo nagrade za mir, ki jo podeljujejo nemški knjigotržci, prejel jo bo zgodovinar Karl Schlögel.
Slovenija se bo na sejmu predstavila z aktualno produkcijo slovenskih založb, prav tako bodo razstavljeni najnovejši prevodi slovenskih avtorjev. Nacionalno stojnico je pripravila Javna agencija za knjigo RS, ki je program zasnovala na dediščini leta 2023, ko je bila Slovenija častna gostja. Na delovnih postajah bodo prisotni predstavniki založb Goga, Malinc, Miš, Pivec in Sodobnost. Založbi Mladinska knjiga skupaj s Cankarjevo založbo ter Beletrina pa se bosta sejma udeležili s svojima stojnicama, postavljenima v bližini slovenske stojnice.
Nemški zvezni statistični urad je sicer prav danes objavil podatke, ki so pokazali, da se je število knjigarn v Nemčiji v samo petih letih med letoma 2018 in 2023 zmanjšalo za skoraj četrtino. Med glavnimi razlogi za upad so naraščajoče najemnine in stroški dela, pa tudi spremenjene navade potrošnikov.
Število ljudi, ki delajo v nemškem knjigotrškem sektorju, se je v tem obdobju zmanjšalo z 28.000 na 22.620, kar je 19-odstotni padec. Kljub upadu števila trgovin in zaposlenih pa se je promet v sektorju povečal za približno devet odstotkov, prodaja se je povečala s 3,6 milijarde na 4 milijarde evrov, še poroča dpa.
