Kinosloga. Retrosex. v Kindvoru letos tudi s Slogino uspešnica Švedinje v internatu
Na predvečer valentinovega se bo Kinodvor že tradicionalno začasno prelevil v svojega predhodnika Kino Sloga, ki je bil specializiran za prikazovanje erotičnih filmov. Program Kinosloga. Retrosex. prinaša tri filme. Uvedel ga bo Strup iz leta 1966, in sicer iz zgodovinske kopije, na kateri so cenzorji čez eksplicitne prizore natisnili bele križe.
Danski Strup je primer drame, ki vsebuje pornografske prizore. Po zgodbi nekoliko spominja na dve leti mlajši Pasolinijev film Teorema. Režiser Knud Leif Thomsen si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe – in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke, so zapisali pri Kinodvoru.
Dogajanje filma je postavljeno v obmorsko vilo premožne družine, kjer se pojavi skrivnosten mladenič in njeno udobno, a zdolgočaseno in zlagano malomeščansko življenje kmalu obrne na glavo. Karizmatični Per s svojimi hedonističnimi in socialističnimi idejami najprej izzove očeta, nato zapelje hčer in nazadnje osvaja še zapostavljeno mater. Hčerki Susanne na 16-milimetrskem projektorju kaže pornografske filme. Ko pa prizore, v katerih nastopa sama Susanne, predvaja materi, je to končno kaplja čez rob.
Sledila bo Slogina uspešnica Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv “švicarski Roger Corman”, poka po šivih od “prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih”, so zapisali v Kinodvoru.
“Film Švedinje v internatu je lahkotna komedija o mladih dekletih, ki se šolajo v zasebnem internatu. Razuzdane in radovedne odkrivajo tudi čare erotičnih izkušenj, ki jih pridno uporabljajo, če le priložnost nanese. In priložnosti je veliko, veliko (…)”, pa je bilo mogoče prebrati v Gorenjskem glasu 21. oktobra 1983.
Za veliki finale so tu še “mokre sanje slehernega ljubitelja eksploatacijskega filma”, ultrakultna klasika Seks in furija iz leta 1973. V ikoničnih prizorih Norifumija Suzukija, ki krasijo kultno klasiko pinky violence cikla studia Toei, boste zlahka prepoznali navdih in predlogo Tarantinove sage Ubila bom Billa, so zapisali pri Kinodvoru.
V Tokiu leta 1886 je deklica priča umoru očeta. Toda za storilci je ostala sled: umorjeni detektiv v roki stiska tri okrvavljene igralne karte s simboli metulja, merjasca in jelena. Devetnajst let kasneje Ocho odraste v pretkano kvartopirko in mojstrsko mečevalko, katere edino poslanstvo v življenju je maščevanje. Ko ji pot prekriža privlačna Zahodnjakinja, vohunka, ki se izdaja za plesalko, se njuni usodi prepleteta v mreži intrig, političnih atentatov, spolne torture in spektakularnega prelivanja krvi, so pri Kinodvoru zapisali o vsebini filma.
Vse tri projekcije so razprodane, je razvidno iz spletne strani Kinodvora.
