Izseljenske zgodbe Prekmurcev in Porabcev v ZDA zbrali v zborniku

Pri Zavodu Primoža Trubarja v Murski Soboti je izšel zbornik Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar. Publikacija prinaša 13 zgodb na podlagi pripovedi vnukov in otrok prekmurskih izseljencev o življenju skupnosti, ki se je v začetku 20. stoletja iz Prekmurja in Porabja preselila v mesto Bethlehem v ZDA.

Kot je za STA pojasnila Sedar, je zamisel za zbornik nastala ob njenem lanskem obisku Bethlehema v ZDA. Digitalizirali so namreč tamkajšnje matične knjige evangeličanske cerkve sv. Ivana, ki so jo zaprli leta 2023.

“Gre za ljudi naših krajev, zato smo želeli omogočiti tudi potomcem, da lahko raziskujejo svoje korenine in življenjske poti svojih prednikov,” je dejala. Ob tem se je porodila ideja o zbiranju spominov potomcev izseljencev na življenje njihovih starih staršev v ZDA.

V zborniku Sledi Prekmurja čez ocean, izseljenske zgodbe o življenju Prekmurk in Prekmurcev v Bethlehemu v Pensilvaniji, je zbranih 13 zgodb sogovornikov. Med njimi sta tudi dva, stara skoraj sto let. “Zanimalo me je, kako se spominjajo časa, ko so njihovi stari starši prišli v Ameriko, kako so živeli, delali in ohranjali medsebojne vezi,” je pojasnila Sedar.

Bethlehem je bil v začetku 20. stoletja pomembno industrijsko središče, kjer je jeklarna kot drugi največji proizvajalec jekla na svetu ponujala številna delovna mesta. “Prav možnost zaposlitve je bila ključni razlog za odhod. Poleg tega je okolje spominjalo na domače kraje, kar je ljudem olajšalo prilagajanje,” je poudarila. Poleg tega so izseljevanju botrovale težke razmere doma. “Družine so bile številčne, revščina velika, zaposlitvenih možnosti skoraj ni bilo, zato so ljudje iskali boljše življenje drugje,” je dodala.

Zgodbe razkrivajo, da izseljenci niso živeli v izobilju, temveč so si z veliko dela postopno ustvarili dostojno življenje. “Bili so izjemno delavni, pogosto so delali cele dneve, sčasoma so si kupili hiše, v katerih je živelo več generacij,” je povedala. Ob tem so ohranjali močne vezi z rojaki, govorili materni jezik in bili tesno povezani tudi prek cerkvenega in društvenega življenja.

Pomemben vidik zbornika je tudi jezik. Večina intervjujev je bila opravljena v angleščini, dva pa v prekmurščini. “Sogovorniki so povedali, da so kot otroci prekmurščino razumeli in delno govorili, a se je jezik skozi generacije izgubljal, saj so starši želeli, da se otroci čim bolje vključijo v ameriško družbo,” je pojasnila Sedar. Izpostavila je tudi primere posameznikov, ki so jezik ohranili zaradi tesnega stika s starimi starši.

Izseljenci, zajeti v publikaciji, so večinoma prihajali z Goričkega ter iz posameznih krajev ravenskega dela Prekmurja in Porabja. V Bethlehemu so se pogosto naseljevali skupaj, sprva v bližini jeklarne, kasneje pa na obrobju mesta.

Zbornik je izšel v nakladi 150 izvodov, izdal pa ga je Zavod Primoža Trubarja, kjer Sedar deluje kot vodja zavoda. Projekt je podprl urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. “Zanimanje za publikacijo je veliko, saj prinaša dragocen vpogled v življenje izseljencev in ohranja spomine, ki bi sicer lahko utonili v pozabo,” je prepričana avtorica.