Izložbe knjigarn kot prvi pokazatelj založniških odločitev (tema)
Knjigarne veljajo za kulturno središče, v katerem se pregovorno srečujejo ljubitelji in ljubiteljice knjige. Nekateri vstopajo vanje z jasnimi cilji, druge lahko premami izložba. Vizualna podoba ni zgolj naključna zbirka naslovnic, temveč premišljeno zasnovana predstavitev.
Arhitektka in pisateljica Ajda Bračič je v aprilski reviji Literatura v prispevku z naslovom Literatura in prostor zapisala, da med vandranjem po mestnem trgu neizbežno opazi izložbo knjigarne, ki je kot vmesni prostor, skozi katerega komunicira literatura. Meni, da knjigarne z razstavljenimi deli dostavljajo sporočilo, vzgajajo bralce in hkrati ustvarjajo nebralne potrošnike.
“Lahko bi rekli, da je prostor slovenske literature podoben vrtu, nekakšnemu hortus conclusus, kjer vzgajamo predvsem pridelek, namenjen prodaji. V divjini prostega trga, kjer velja neizprosni zakon močnejšega, smo – tako opažam – vzpostavili z vseh strani ograjeno ozemlje, v katerem se, da ne bi ogrozili vsaj minimalne letine, da bi veliki uspevali, vsi preživeli in najmanjši vsaj životarili, nič ne sme spremeniti. Predvsem pa ne način pisanja,” je zapisala v prispevku.
Drugače lahko razmere tolmačijo tisti na drugi strani. STA je preverila stanje pri nekaterih izbranih knjigarnah.
Kot so za STA zapisali predstavniki v knjigarnah Konzorcij, Hiši sanjajočih knjig in Beletrini, za urejanje njihovih izložb skrbi ekipa kreativnih sodelavcev, ki se o videzu izložbe odloča glede na aktualne trende, sezonsko spreminjajoče želje in poslanstvo. Videz knjigarne razumejo kot posrednika med avtorjem in bralcem in je velikega pomena, saj vodi do ustreznega kroga bralstva.
Hitro se lahko postavi vprašanje, ali je bolje, da knjigarna sledi povpraševanju in izpostavlja tisto, kar prinaša dobiček, ali da poudarja kakovost, kdaj tudi nišnost, ki ni nujno domena najširšega splošnega bralskega okusa?
Mejo komercialnosti lahko določa identiteta blagovne znamke knjigarne oziroma založbe, ki jo vodi, njeno ciljno bralstvo in splošni tržni pristopi.
Izložba Konzorcija Mladinske knjige na Slovenski cesti v središču Ljubljane je dinamično oblikovana in pritegne pozornost mimoidočih z živahnimi vizualnimi elementi, ki vključujejo velike napise o popustih in promocijskih akcijah. Celoten videz je zasnovan tako, da pritegne različne starostne skupine in jih povabi v knjigarno.
V odgovoru za STA so pri Mladinski knjigi zapisali, da so izložbene izpostavitve predmet tehtnega premisleka, zato vsaka knjiga ali izdelek sestavlja del zgodbe, ki bo pritegnila bralca, uporabnika, mimoidočega. Pozorni so na aktualna globalna in lokalna družbena dogajanja, spremljajo tudi vodilne smernice na trgu.
Manjše knjigarne pogosto uporabljajo manj komercialne pristope s poudarkom na ponudbi lastne založbe. Knjigarna Hiša sanjajočih knjig, ki domuje na Trubarjevi cesti, stavi na svoje prepoznavne avtorje in avtorice s pogostim poudarkom na družbeni angažiranosti.
Kot so za STA zapisali pri založbi Sanje, se trudijo izdajati knjige o tematikah, ki so nepovezane z aktualnimi trendi, ker želijo spodbuditi kritične poglede bralcev in državljanov. Po njihovih besedah je poslanstvo knjig založbe aktivno “samo-zamotilo”. Menijo, da se je aktualnim trendom težko izogniti, kljub temu jih v izložbi dodatno ne izpostavljajo.
Primer izvirne podobe in osebnega pristopa knjigarne je zapis o zavetju neskončnega miru in domišljije, ki obiskovalce nagovarja na steklu knjigarne. Knjigarna za njih ni le kraj, kjer prodajajo knjige, ampak prostor z globljim pomenom in vrednostjo.
Izložba knjigarne Beletrina na Starem trgu je majhen prostor, kjer so izpostavljene raznovrstne knjige, največkrat njihove založbe. Založbo spreminjajo tudi glede na festivale, ki jih organizirajo. Pomlad pri Beletrini denimo zaznamuje festival Fabula, ki obogati izložbo z izbranimi literarnimi deli in dogodki, ki vabijo k odkrivanju novih knjižnih svetov. Kot so pri Beletrini zapisali za STA, svoje knjige izpostavljamo predvsem zato, ker imajo majhno izložbo in veliko produkcijo knjig hkrati.
Knjigarne, kot so Konzorcij, Hiša sanjajočih knjig in Beletrina, ponujajo literarne vsebine, ki opazno oblikujejo bralne navade in zanimanja, s čimer potrjujejo trditev Ajde Bračič o izložbah kot pomembnem komunikacijskem kanalu literature. Literarni svet ni vedno črno-bel, lahko je pester in povezan z enim skupnim ciljem – kupovanja in branja knjig, v prvi vrsti tistih na papirju.
