Inštitut Knoll za glasbeno terapijo bo obeležil deseto obletnico delovanja

Ob deseti obletnici obstoja je Inštitut Knoll za glasbeno terapijo v Ceršaku pri Šentilju pripravil sklop dogodkov, s katerim bodo predstavili svoje delovanje. Glasbena terapija sodi med psihoterapevske dejavnosti, kjer si že nekaj časa prizadevajo za ureditev področja. Tudi stroka se še razvija, medtem ko je v tujini že dodobra prepoznavna.

Kot zasebni zavod Inštitut Knoll opravlja izobraževanje za glasbeno terapijo in glasbene terapevte, to je bil tudi namen njegove ustanovitve pred desetimi leti. Kot je za STA povedala direktorica Špela Loti Knoll, akademska oboistka, ki je opravila magistrski študij glasbene terapije v Cambridgeu in Kremsu, so do danes izobrazili 14 novih kvalificiranih glasbenih terapevtov.

Njihovi diplomanti trenutno delujejo v okviru zasebnih praks in sodelujejo z različnimi institucijami. Najpogosteje delujejo s starostniki, predvsem tistimi z demenco, pa tudi z otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, predvsem s prirojenimi nevrološkimi poškodbami. Še eno veliko področje dela za ta poklic so otroci in mladostniki s čustveno vedenjskimi težavami.

“To so največja področja dela, jih je pa seveda še precej več,” je povedala ustanoviteljica inštituta in dodala, da trenutno vzpostavljajo še večje sodelovanje s Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer bi bili glasbeni terapevti vključeni na še več oddelkih.

Delo glasbenega terapevta je namreč primerno za zdravstvene ustanove, zapore, domove starejših občanov, izobraževalne zavode za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in varne hiše oziroma za posameznike, ki imajo določene fizične, čustvene, psihološke ali duševne potrebe in stiske. Tako kažejo izkušnje iz tujine, kjer je glasbena terapija že del javnega zdravstva, na primer v Veliki Britaniji, skandinavskih državah in v Avstriji, močno pa je uveljavljena tudi že v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Južni Koreji in na Japonskem.

Zasnovana je v obliki skupnega izvajanja glasbe, raziskovanja, izražanja in vzpostavljanja odnosov. Zanimanje zanjo v Sloveniji obstaja, tudi institucije si po besedah direktorice želijo pridobiti to stroko, a ker poklic še ni zakonsko urejen, obstaja težava pri financiranju. Inštitut se zato trenutno precej bolj usmerja proti raziskovalni dejavnosti, s katero bi dokazali pozitivne učinke tovrstne terapije in pripomogli k pridobitvi zakonsko urejenega poklica, je povedala Loti Knoll.

Ob obletnici bodo danes predstavili delovanje inštituta, zaključno delo bo zagovarjala že druga študentka s Hrvaške, med drugim pa bodo predstavili tudi skupni projekt Združenja glasbenih terapevtov Slovenije ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za skupine z demenco.

Back to top button