Berlinale: Celovečerni prvenec o anonimnih skladateljicah

Programski direktor Berlinala Carlo Chatrian si je lanske kritike tekmovalnih filmov vzel k srcu in letos je ustvarjalk in tematik na temo žensk v družbi vse polno. Svoje mesto je v tekmovalnem programu našel tudi prvenec Gloria! Margherite Vicario, ki med dramo in komedijo približa glasbenice z začetka 19. stoletja.

Scenarij za film je Vicario, sicer tudi sama glasbenica, napisala skupaj z Anito Rivarolli. Film se dogaja v italijanskem kolegiju za dekleta, pogosto sirote, nekje blizu Benetk. Za zidovi institucije se skrivajo nadarjene umetnice, ki jim ni dano, da bi se predstavile z imenom in priimkom. Piše se leto 1800, tudi do njih so prišla gesla francoske revolucije – svoboda, enakost, bratstvo. Kraj bo kmalu z obiskom počastil papež in pred maestrom in duhovnikom je zahtevna naloga, da ustvari novo delo, ki ga bodo izvajale gojenke zavoda.

V skladu s pričakovanji maestro nima navdiha, ga pa imajo dekleta, ki na novem inštrumentu, imenovanem pianoforte, ponoči skladajo glasbo, recitirajo in ustvarjajo novo, nekonvencionalno umetnost. Vicario je tu uporabila formulo zadnjih let in v historičen film vnesla moderno glasbo, sakralno nadomesti pop.

Kot je na novinarski konferenci povedala režiserka, se je v takšnih zavodih skrivalo izjemno število nadarjenih žensk, ki nikoli niso dobile svojega glasu, a so ustvarjale izjemna dela. V celovečernem prvencu jim je namenila dolžno pozornost ter jih poslala v lepšo prihodnost.

Film, za katerega se je marsikdo vprašal, kaj točno počne v glavnem tekmovalnem programu, a to ne velja le za Glorio!, je feministični poskus, ki je premalo drzen, da bi dosegel svoj namen. Smejimo se lahko nerodnemu, šovinističnemu maestru, se veselimo z dekleti, ki ga, da bi lahko zaigrale svojo skladbo, zaklenejo nekam v zakristijo, se zibamo ob njihovi glasbi in na koncu spočijemo pogled na švicarskih Alpah; gre namreč za italijansko-švicarsko koprodukcijo.

Back to top button